Finska Laponska (finsko Lappi, severnosamijsko Sápmi) je najsevernejša in največja pokrajina Finske. Zavzema približno tretjino države, a tu živi le okoli dva odstotka prebivalcev. Meji na Švedsko na zahodu, na Norveško na severu in na Rusijo na vzhodu. Večino pokrajine prekrivajo gozdovi, barja in zaobljeni hribi (tunturi), na skrajnem severozahodu pa je najvišji vrh države Halti. Velik del pokrajine leži za arktičnim krogom, kjer poleti nastopi polnočno sonce, pozimi pa polarna noč.
Laponska je tradicionalna domovina Samijev, najstarejšega avtohtonega ljudstva severne Evrope, ki se ukvarja z rejo srnjadi, ribolovom in lovom. Danes je to glavna destinacija za zimske športe, opazovanje polarnega sija in doživetja v divjini, hkrati pa privlači tudi poletne pohodnike in ljubitelje ruske – jesenskih barv. Najbolj znana središča so Rovaniemi, Levi, Ylläs, Saariselkä, Inari, Kilpisjärvi in Naravni park Urho Kekkonen.
Zaobljeni laponski hribi (tunturi) so značilni za pokrajino.
Foto: Norppa / Wikimedia Commons / CC BY 3.0
Srnjad je simbol Laponske in pomemben del samijske kulture.
Foto: Jacek Rużyczka / Wikimedia Commons / CC BY-SA 4.0
Severna Laponska je najboljši kraj v državi za opazovanje polarnega sija.
Foto: Manfred Wallner / Wikimedia Commons / CC BY 2.0
Za prvi okus Laponske zadoščajo 3 do 4 dni (npr. Rovaniemi in Saariselkä). Za smučanje ali resno opazovanje polarnega sija načrtujte 5 do 7 dni, za večdnevni pohod po divjini pa teden ali več. Zaradi velikih razdalj je bolje ostati dlje na enem območju kot hiteti med središči.
Razdalje so velike, javni prevoz pa redek. Najbolj prilagodljiv je avtomobil (pozimi z ustrezno opremo). Med kraji vozijo avtobusi in letala, v smučarskih središčih pa lokalni prevozi in vlaki na relaciji Rovaniemi–Kolari. Taksi in prevozi na klic so dragi in jih je treba rezervirati. Za pohode so na voljo označene poti in divje koče.
Laponska kuhinja je izdatna in temelji na lokalnih sestavinah. Poskusite poronkäristys (dušena srnjad), svežo ribo (losos, smuč, muikku), leipäjuusto (finski sir z brusnicami), jagode (lakka, borovnice) in kaffeost (kava s sirom). V mestih so tudi pice in mednarodne jedi; cene so višje kot na jugu, srnjad pa je pogosta in draga.
Hostel 30–50 €, hotel 120–250 €, počitniška hišica 80–250 €. Obrok 15–35 €, kava 3–5 €. Izlet s huskiji ali motornimi sanmi 100–250 €. Smučarska karta za dan približno 40–60 €. Rezervacije so nujne v vrhuncu sezone.
Zima (december–marec): sneg, zimske aktivnosti in aurora; december je najbolj obiskan. Pomlad (marec–april): sončni dnevi, dobra smuka in tek na smučeh. Poletje (junij–avgust): polnočno sonce in pohodi, a veliko komarjev. Jesen (september–oktober): ruska in dobra sezona za auroro. Najbolj mrzlo je januarja in februarja (tudi −30 °C ali več).
Iz Rovaniemija se odpirajo poti v smučarski središči Levi in Ylläs, v Inari in Saariselkä, v narodne parke Urho Kekkonen, Lemmenjoki in Riisitunturi ter v Kilpisjärvi z goro Saana. Zimska znamenitost je snežni grad v Kemi, poleti pa so privlačni pohodi v Narodnem parku Pyhä-Luosto.
3 dni – prvi okus Dan 1 → prihod v Rovaniemi in vas Božička. Dan 2 → Arktikum in srnjad. Dan 3 → večerni izlet za auroro.
5 dni – zimske aktivnosti Dodajte dva dni za smučanje na Leviju ali Ylläsu ter sankanje s huskiji.
7 dni – divjina Dan 1–2 → Rovaniemi. Dan 3–5 → Saariselkä in Narodni park Urho Kekkonen. Dan 6 → Inari in muzej Siida. Dan 7 → povratek.