Rusija

Rusija (rusko Россия, uradno Ruska federacija) je z več kot 17 milijoni kvadratnih kilometrov največja država na svetu in zavzema približno osmino naseljene kopnine. Razteza se od Baltskega in Črnega morja na zahodu prek Urala do Tihega oceana na vzhodu ter zajema enajst časovnih pasov. Meji na Norveško in Finsko na severozahodu, na Estonijo, Latvijo, Litvo, Belorusijo in Ukrajino na zahodu, na Gruzijo in Azerbajdžan na jugozahodu, na Kazahstan, Mongolsko in Kitajsko na jugu ter na Severno Korejo na skrajnem vzhodu. Glavno mesto je Moskva, uradni jezik je ruščina, valuta pa ruski rubelj (RUB). V državi živi približno 146 milijonov prebivalcev.

Rusija je država velikih razdalj in velike kulturne raznolikosti: v njej živi več kot 190 narodnosti, avtonomne republike od Tatarstana do Dagestana pa imajo svoje jezike, kuhinjo in običaje. Popotniki jo obiskujejo predvsem zaradi dveh velikih mest – Moskve z Rdečim trgom in Kremljem ter Sankt Peterburga z Ermitažem in cesarskimi palačami –, pa tudi zaradi Zlatega obroča starih ruskih mest, Kazana ob Volgi, Bajkalskega jezera, transsibirske železnice in arktičnega severa. Ruska literatura, glasba, balet in pravoslavna dediščina so del svetovne kulture.

Za razumevanje znamenitosti je koristno vedeti, da je ruska državnost nastala v Kijevski Rusiji, ki je krščanstvo prevzela iz Bizanca, nato pa je bila stoletja pod tatarsko-mongolsko nadoblastjo. Carska Rusija se je pod Petrom Velikim obrnila proti Evropi in leta 1712 prestolnico preselila v Sankt Peterburg; cesarstvo je doseglo vrh v 18. in 19. stoletju. Revoluciji leta 1917 sta privedli do komunizma in leta 1922 do Sovjetske zveze, ki je po drugi svetovni vojni postala ena od svetovnih velesil. Leta 1991 se je zveza razpadla, Rusija pa je nadaljevala kot federacija. Leta 2014 je Rusija priključila Krim, leta 2022 pa začela obsežen napad na Ukrajino, zaradi česar so ji številne države, med njimi Evropska unija, uvedle obsežne sankcije.

Trenutne razmere (2026): Zaradi vojne v Ukrajini so razmere za potovanje v Rusijo zelo zaostrene. Evropska unija je uvedla sankcije, zračni prostor je za številne evropske letalske družbe zaprt, neposrednih letov med EU in Rusijo ni, uporaba tujih plačilnih kartic pa je večinoma onemogočena. Slovensko ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) Rusiji dodeljuje najvišjo stopnjo previdnosti (rdeče opozorilo) in odsvetuje vsa potovanja v državo. Varnostna situacija je resna in se lahko hitro poslabša. Pred vsakršno potjo obvezno preberite razdelka Varnost in Vstopni pogoji ter aktualno stanje preverite na gov.si/drzave/rusija/. Rusija je država za izkušene, potrpežljive popotnike, ki sprejemajo omejeno konzularno pomoč, oteženo plačevanje in nepredvidljive razmere.

• Moskva: Rdeči trg s katedralo Vasilija Blaženega, moskovski Kremelj, Tretjakovska galerija in razkošne postaje podzemne železnice. Najpomembnejše prometno in kulturno vozlišče države.

Rdeči trg s katedralo Vasilija Blaženega je najbolj prepoznaven prizor Rusije.
Foto: Vyacheslav Argenberg / Wikimedia Commons / CC BY 4.0

• Sankt Peterburg: Ermitaž in Zimski dvorec, kanali reke Neve, bele noči in cesarske palače v okolici; najbolj evropsko med ruskimi mesti.
• Zlati obroč: krog starih mest severovzhodno od Moskve – Suzdal, Vladimir, Jaroslavl, Sergijev Posad – s kremlji, samostani in cerkvami iz 12.–18. stoletja.
• Bajkalsko jezero: najgloblje jezero na svetu z izjemno čisto vodo, zimskim ledom in otokom Olhkon; ena najlepših naravnih znamenitosti države.

Bajkalsko jezero vsebuje približno petino svetovnih zalog sladke površinske vode.
Foto: Sergey Pesterev / Wikimedia Commons / CC BY-SA 4.0

• Kazan in Tatarstan: mesto ob Volgi, kjer se pravoslavna in muslimanska dediščina prepletata; kremelj s katedralo Kul Šarif je Unescova dediščina.
• Transsibirska železnica: najdaljša železniška pot na svetu od Moskve do Vladivostoka, s postanki ob Bajkalu in v Sibiriji.
• Arktika in severni sij: Murmansk in polotok Kola ponujata polarno noč, polnočno sonce in ene najboljših možnosti za opazovanje severnega sija.
• Soči in Črno morje: subtropska obala z letovišči, gorskim središčem Krasnaja Poljana in dediščino zimskih olimpijskih iger 2014.

Kazanski kremelj z mošejo Kul Šarif je na Unescovem seznamu svetovne dediščine.
Foto: Mike1979 Russia / Wikimedia Commons / CC BY-SA 3.0

• Kultura in umetnost: Bolšoj in Mariinski teater, ruski balet in opera, Tretjakovska galerija, ruski muzej in svetovna literatura.
• Kulinarika: boršč, pelmeni, blini, piroške, šašlik in medovik; v republikah tudi tatarska, kavkaška in srednjeazijska kuhinja.

Soči leži v subtropskem pasu ob Črnem morju; v bližini so gorska smučarska središča.
Foto: Perituss / Wikimedia Commons / CC0

Moskva – glavno mesto z Rdečim trgom, Kremljem, katedralo Vasilija Blaženega in razkošno podzemno železnico; prometno in kulturno središče države. Iz nje vodijo vlaki proti vsem regijam.

Sankt Peterburg – nekdanja cesarska prestolnica ob Nevi z Ermitažem, Zimskim dvorcem, katedralo sv. Izaka in belimi nočmi. Mesto na Unescovem seznamu svetovne dediščine in najbolj evropski del Rusije.

Zlati obroč – sklop zgodovinskih mest severovzhodno od Moskve (Suzdal, Vladimir, Jaroslavl, Rostov Veliki, Sergijev Posad) s samostani, kremlji in cerkvami. Primeren za dva- do tridnevni izlet iz Moskve.

Bajkalsko jezero – najgloblje jezero na svetu v Sibiriji z otokom Olhkon, zimskim ledom in circumbajkalsko železnico. Dostop prek Irkutska, z letalom ali transsibirsko železnico.

Kazan – glavno mesto Tatarstana ob Volgi, znano po kremlju z mošejo Kul Šarif in po mešanici tatarske in ruske kulture. Približno 800 kilometrov vzhodno od Moskve.

Soči – največje rusko letovišče ob Črnem morju s subtropskim podnebjem, promenadami in bližnjim gorskim središčem Krasnaja Poljana. Gostilo je zimske olimpijske igre 2014.

Murmansk – največje mesto severno od arktičnega kroga in izhodišče za polotok Kola, polarno noč, polnočno sonce in severni sij. Pristanišče ledolomilcev in Arktike.

Nekaterih območij – predvsem obmejnih regij z Ukrajino in Severnega Kavkaza – zaradi varnostnih razmer ni priporočljivo obiskovati. Več v razdelkih Varnost in Kako priti.

Osrednja Rusija je jedro države z Moskvo, Zlatim obročem in starimi mesti, kot so Tver, Tula in Rjazan. Tu je najgostejša poselitev, največ zgodovinskih spomenikov in najbolj razvita prometna mreža.

Severozahod obsega Sankt Peterburg, jezeri Ladoga in Onega, Murmansk in polotok Kola ter Karelijo z lesenimi cerkvami Kži. To so tudi vrata v Skandinavijo in Arktiko.

Povolžje in Tatarstan segata od Nižnega Novgoroda prek Kazana do Samare in Volgograda ob reki Volgi. Tu se ruska kultura prepleta s tatarsko, čuvaško in drugimi.

Zimski dvorec je bil glavna rezidenca ruskih carjev; danes hrani muzej Ermitaž.
Foto: Александр Байдуков / Wikimedia Commons / CC BY-SA 4.0

Južna Rusija ob Črnem morju vključuje Soči in letovišča Krasnodarskega kraja; v notranjosti so rodovitne stepe in gorovje Kavkaza. Območja Severnega Kavkaza so zaradi varnostnih razmer odsvetovana.

Ural je gorsko območje, ki ločuje Evropo od Azije, s središčem v Jekaterinburgu. Tu so rudna in industrijska središča ter meja med evropskim in azijskim delom države.

Sibirija je največje območje države, od Urala do Tihookeanskega razvodja; tu sta Bajkalsko jezero in transsibirska železnica. Podnebje je ostro celinsko, pozimi izjemno mrzlo.

Daljni vzhod se razteza od Vladivostoka do Kamčatke in Jakutije z aktivnimi vulkani, gejzirji in monsunskim podnebjem. Nekatera oddaljena območja so dostopna le z dovoljenjem ali z letalom.

• Mesta in arhitektura: Moskva (Kremelj, Rdeči trg, metro), Sankt Peterburg (Ermitaž, kanali), Kazan in Zlati obroč.
• Carska in sovjetska dediščina: palače v Peterhofu in Carskem selu, Kremelj, samostani, pa tudi muzeji o sovjetskem obdobju in obleganju Leningrada.
• Narava in pohodništvo: Bajkalsko jezero in Olhkon, Ural, Kavkaz, polotok Kola ter narodni parki Sibirije in Daljnega vzhoda.
• Zima in Arktika: smučanje v Krasnaji Poljani pri Sočiju, opazovanje severnega sija v Murmansku, vožnja po zamrznjenem Bajkalu.
• Železniško popotovanje: transsibirska železnica in hitri vlak Sapsan med Moskvo in Sankt Peterburgom.
• Kultura: Bolšoj in Mariinski teater, balet, opera, Tretjakovska galerija in ruski muzej.
• Kulinarika: boršč, pelmeni, blini, piroške, šašlik, medovik in ruska čajna kultura.
• Družine: velika mesta imajo akvarije, živalske vrtove, cirkuse in zabaviščne parke; zimske aktivnosti so priljubljene.
• Pravoslavna dediščina: samostani Zlatega obroča, Trojice-Sergijeva lavra in cerkve v mestih; upoštevajte pravila obiska.

Rusija ima večinoma zmerno celinsko podnebje, ki mu proti severu sledi subarktično, ob Črnem morju pa subtropsko. Zaradi velikosti države so razlike med regijami velike.

• Pomlad (april–junij): mile temperature v evropskem delu, cvetenje in manj gneče; v Sibiriji se sneg tali še maja.
• Poletje (junij–avgust): toplo do vroče (pogosto 22–30 °C); v Sankt Peterburgu so bele noči od konca maja do sredine julija. Vrhunec turistične sezone.
• Jesen (september–oktober): mile temperature in zlata jesen; primerno za obisk mest in Zlatega obroča, v višjih legah pa že sneg.
• Zima (november–marec): mrzla in snežena; v Moskvi in Sankt Peterburgu okoli –5 do –15 °C, v Sibiriji tudi pod –30 °C. Murmansk doživi polarno noč (december–januar), Bajkal pa se zamrzne (led najbolj trden februarja in marca).

Vrhunec sezone so poletni meseci in novoletno-božični prazniki, ko so nastanitve najdražje. Za mesta sta najboljša pozna pomlad in zgodnja jesen, za severni sij zima, za Bajkal pa pozimi zaradi ledu ali poleti zaradi pohodništva. Prazniki: novo leto (1. januar), pravoslavni božič (7. januar), dan zmage (9. maj) in dan Rusije (12. junij) – takrat so uradi zaprti, v mestih pa veliko prireditev.

Trenutno stanje (2026): neposrednih letov med Slovenijo (ali drugo državo EU) in Rusijo ni, saj je zračni prostor za številne evropske letalske družbe zaprt, hkrati pa veljajo sankcije. Potovanje praviloma poteka prek tretjih držav, povezave pa se lahko nenadoma spremenijo ali odpovedo. Pred odhodom preverite aktualne pogoje pri letalskem prevozniku in na gov.si/drzave/rusija/. Spodnji opis je zgolj splošna orientacija in ne zagotavlja obstoječih povezav.

• Z letalom: v Rusijo se praviloma potuje prek vozlišč zunaj EU, na primer prek Istanbula, Beograda, Dubaja, Abu Dabija, Dobe, Erevana, Bakuja ali Tbilisija, od koder obstajajo povezave v Moskvo ali Sankt Peterburg. Točnih redov in prevoznikov tu ne navajamo, ker se spreminjajo; preverite jih pri prevozniku.
• Z vlakom: neposrednih vlakov iz držav EU v Rusijo trenutno ni. Mednarodne železniške povezave so ustavljene, položaj pa se spreminja.
• Po kopnem: kopenski mejni prehodi med Belorusijo in Rusijo so za državljane tretjih držav po podatkih MZEZ zaprti, zato tranzit prek Belorusije po kopnem ni zanesljiva možnost. Tudi kopenske meje z državami EU so zaprte ali omejene. Razmere preverite pred potjo.
• Tranzit: vizum je lahko potreben tudi za tranzit prek ruskih letališč. Uredite ga pravočasno.

• Vlak: hrbtenica potovanj. Državne železnice RZD povezujejo skoraj vsa večja mesta; najhitrejši je vlak Sapsan med Moskvo in Sankt Peterburgom (približno 4 ure). Transsibirska železnica Moskva–Vladivostok traja približno teden dni. Vozovnice kupite prek uradnih kanalov RZD.
• Podzemna železnica in mestni prevoz: Moskva in Sankt Peterburg imata gosto podzemno železnico (metro), ki je tudi sama znamenitost; Kazan in druga velika mesta imajo metro ali tramvaje in avtobuse.
• Domači leti: zaradi velikih razdalj so leti pogosto edina praktična izbira za Sibirijo in Daljni vzhod; med glavnimi prevozniki so Aeroflot, S7 in Rossiya. Redi in cene se spreminjajo.
• Avtobus in maršrutka: za krajše razdalje in do manjših krajev, predvsem v okolici mest in v republikah.
• Avtomobil: promet poteka po desni strani, vendar so ceste zunaj velikih mest lahko slabe, z globokimi luknjami. Na avtocestah in izven naselij so podnevi obvezne prižgane luči; za vožnjo je ničelna toleranca glede alkohola. Za tuje vozniško dovoljenje preverite veljavnost, najem avtomobila pa je zaradi sankcij lahko otežen.
• Taksi in prevoz na klic: razširjeni so Yandex Taxi in lokalne aplikacije; taksiji so pogosti, a ceno je najbolje dogovoriti vnaprej ali prek aplikacije.

Rusija je za evropske razmere v mnogih postavkah razmeroma poceni, a zaradi sankcij, tečaja rublja in omejene ponudbe so cene nepredvidljive. Tečaj rublja niha, zato so vrednosti spodaj navedene v rubljih in zgolj okvirno; pred potjo preverite aktualne cene in tečaj.

Dnevni proračun: varčen popotnik lahko shaja s približno 2.500–4.500 RUB na dan, popotnik srednjega razreda pa s približno 6.000–12.000 RUB. Največji stroški so nastanitev v velikih mestih, domači leti in organizirani izleti. Ker tuje kartice v Rusiji večinoma ne delujejo, je treba imeti dovolj gotovine; podrobnosti so v naslednjem razdelku.

• Valuta: ruski rubelj (RUB, ₽). V enem rublju je 100 kopejk.
• Kartice: kartice, izdane zunaj Rusije (Visa, Mastercard, American Express), praviloma ne delujejo. Bankomati pogosto ne sprejemajo tujih kartic ali pa zaračunajo visoke provizije. Izjemoma so ponekod sprejete kartice UnionPay ali ruske kartice Mir.
• Gotovina: najzanesljivejše plačilno sredstvo. Po priporočilu MZEZ imejte za celotno bivanje na voljo zadostno količino gotovine v skladu s carinskimi predpisi. Evre in dolarje zamenjajte v bankah ali menjalnicah; bankovci naj bodo nepoškodovani.
• Bankomati in nakazila: dvigi in mednarodna bančna nakazila so lahko oteženi ali onemogočeni. Ne zanašajte se na dostop do sredstev na računih v tujini.
• Napitnina: v restavracijah in kavarnah je običajna približno 10 %, pogosto jo dodajo na račun ali zaokrožijo.
• Cene: v Moskvi in Sankt Peterburgu so višje kot v drugih regijah; v menzah in na tržnicah je hrana poceni.

• Ponudniki: glavni mobilni operaterji so MTS, MegaFon, Beeline in Tele2. Pokritost je dobra v mestih in ob glavnih prometnicah, slabša pa v redko poseljenih predelih Sibirije in Arktike.
• Nakup SIM: za nakup lokalne predplačniške kartice je potreben potni list; tuja kartica se v tujem telefonu pogosto ne aktivira takoj. Cene se spreminjajo.
• eSIM: mednarodni ponudniki eSIM lahko delujejo, a je treba preveriti pokritost v Rusiji in stroške gostovanja. Nekateri operaterji so mednarodno gostovanje omejili.
• Omejitve dostopa: dostop do številnih tujih spletnih strani in družbenih omrežij (npr. Instagram, Facebook, X in del medijev) je omejen ali onemogočen. Uporaba VPN je pravno nejasna; ravnajte previdno.
• Wi-Fi: brezplačen je v večini hotelov, kavarn in restavracij; ponekod je treba vnesti telefonsko številko.
• Pazljivost: pri shranjevanju občutljivih podatkov in objavljanju vsebin na družbenih omrežjih svetujemo previdnost, saj so možni pregledi elektronskih naprav.

Slovensko ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Rusiji dodeljuje najvišjo stopnjo previdnosti (rdeče opozorilo) in zaradi razmer v državi odsvetuje vsa potovanja. Varnostne razmere so nepredvidljive in se lahko hitro spremenijo. Za območja z oranžnim, rdečim ali črnim opozorilom je lahko nudenje konzularne pomoči omejeno, oteženo ali onemogočeno; potniki prevzemajo večjo odgovornost za posledice.

• Vojna in napadi: ruski napad na Ukrajino se nadaljuje; do napadov z droni in eksplozij prihaja tako v obmejnih regijah kot občasno v večjih mestih, tudi v Moskvi. Varnostna situacija se lahko nenadoma poslabša brez opozorila.
• Območja, ki se jim izognite: MZEZ odsvetuje vsa potovanja in gibanje v upravnih območjih, ki mejijo na Ukrajino (Belgorod, Kursk, Brjansk, Voronež, Rostov, Krasnodar), ter na območju Severnega Kavkaza (Dagestan, Čečenija, Ingušetija, Kabardino-Balkarija, Karačajevo-Čerkezija, Severna Osetija in Stavropol). Nekatera območja (npr. Norilsk in deli Kamčatke) so za tujce dostopna le s posebnim dovoljenjem.
• Kriminal: turisti so lahko tarča oportunističnega kriminala, zlasti na mestih z veliko ljudmi in na vlakih. Na nočnih vlakih hranite dragocenosti v predalu pod posteljo ali sedežem; ne prevzemajte prtljage neznancev v svoj kupe.
• Terorizem: teroristična grožnja ostaja prisotna po celotni državi, povečana pa je na Severnem Kavkazu.
• Politične razmere: izogibajte se protestom, demonstracijam in zbiranjem. Udeležba na neprijavljenih shodih se preganja.
• Dokumenti: zaradi povečanih policijskih kontrol imejte vedno pri sebi potni list z vizumom in registracijo.
• Fotografiranje: prepovedano je fotografiranje vojaških in policijskih objektov, državnih ustanov ter kritične infrastrukture (letališča, železniški objekti, mostovi, energetska infrastruktura). Seznam se lahko razširi.
• Zakonodaja: posedovanje drog, tudi v majhnih količinah, je strogo kaznovano. Ruska zakonodaja je izjemno restriktivna glede javnega izražanja ali prikazovanja vsebin, povezanih z LGBT+; to lahko povzroči pravne posledice. Dvojni državljani naj pred potjo preverijo svoj pravni položaj, saj ruske oblasti dvojne državljane obravnavajo kot svoje.
• Omejitve oskrbe: poročajo o občasnih omejitvah pri oskrbi z gorivom v različnih delih države. Razmere preverite pred potjo.
• Registracija potovanja: potovanje lahko registrirate v aplikaciji eLastovka, s čimer olajšate morebitno konzularno zaščito.

Aktualna opozorila in nasvete preverite na gov.si/drzave/rusija/ in pri Veleposlaništvu Republike Slovenije v Moskvi.

Državljani Slovenije za vstop v Rusko federacijo potrebujejo vizum. Vizum je potreben tudi v nekaterih primerih tranzita prek ruskih letališč. Pravila, roki in pogoji se spreminjajo; zanesljivo jih preverite pri ruskem vizumskem centru in na gov.si/drzave/rusija/.

• Vrste vizumov: za vizum se praviloma zaprosi prek elektronske vizumske vloge, ki jo izpolnite in natisnete v angleškem ali ruskem jeziku. Dostop do obrazca je prek spletne strani Konzularnega sektorja ruskega zunanjega ministrstva. Za kratkotrajne obiske obstaja tudi enkratni elektronski vizum (e-vizum); pogoje in veljavnost preverite na uradnem portalu evisa.kdmid.ru.
• Izdaja in rok: postopek običajno zahteva vabilo ali rezervacijo nastanitve in traja nekaj tednov. Ne načrtujte poti brez veljavnega vizuma in ne zanašajte se na izdajo na meji.
• Biometrija: od 1. decembra 2024 ruski organi na določenih letališčih in mejnih prehodih zbirajo biometrične podatke (fotografijo in prstne odtise). Obseg in lokacije se spreminjajo.
• Registracija: ob prihodu je treba bivanje praviloma registrirati; to običajno uredi hotel, pri zasebni nastanitvi pa poskrbite sami.
• Tranzit in kopenska meja: kopenski mejni prehodi med Belorusijo in Rusijo so za državljane tretjih držav po podatkih MZEZ zaprti. Od 1. januarja 2025 velja sporazum med Belorusijo in Rusijo o vzajemnem priznavanju vizumov, a to ne odpravlja omejitve kopenskih prehodov za tretje države.
• Križarjenja: potniki, ki v Rusijo pridejo z ladjo za križarjenje in ostanejo do treh dni, vizuma ne potrebujejo.
• Potni list: potni list mora biti veljaven ves čas bivanja, priporočljivo pa je, da velja še najmanj šest mesecev po načrtovanem odhodu. Podrobnosti preverite pred vlogo.

• Zdravstvena oskrba: zunaj velikih mest raven oskrbe praviloma ne dosega evropskih standardov, osebje pogosto govori le rusko. Višji standard ponujajo zasebne klinike v Moskvi in Sankt Peterburgu. Na oddaljenih območjih Sibirije in Arktike je dostop do nujne pomoči lahko zelo omejen.
• Zavarovanje: evropska kartica zdravstvenega zavarovanja (EHIC) v Rusiji ne velja, saj Rusija ni članica EU/EGP. Obvezno sklenite potovalno zdravstveno zavarovanje, ki krije nujno oskrbo, medicinski prevoz in repatriacijo.
• Cepiva: preverite rutinska cepljenja; glede na potovanje se priporočajo cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu, steklini in drugim boleznim. Posvetujte se v ambulanti za potovalno medicino (zdravinapot.si).
• Bolezni, ki jih prenašajo klopi in komarji: v naravi so prisotni klopni meningoencefalitis, mrzlica zahodnega Nila, japonski encefalitis in leptospiroza. Nosite svetla oblačila, uporabljajte repelente in po obisku narave preglejte kožo.
• Voda in hrana: pitje vode iz pipe odsvetujemo; pijte ustekleničeno ali prekuhano vodo ter se izogibajte surovi hrani živalskega izvora in ledu v pijačah.
• Zima in mraz: pozimi so potrebna topla, večplastna oblačila in zaščita obraza; pazite na podhladitev in zmrznine. Poleti so v Sibiriji možni gozdni požari, ki poslabšajo kakovost zraka.

Ruska kuhinja je nasitna in zimska, z veliko krompirja, kruha, mesa in kislih jedi; močni so tudi vplivi kavkaške, srednjeazijske in tatarske kuhinje.

• Boršč – gosta juha iz rdeče pese; pogosto z mesom in kislemo smetano.
• Pelmeni – majhni mesni cmoki, postreženi z maslom, kislo smetano ali juho.
• Blini – tanke palačinke s slanim (meso, ribe, kaviar) ali sladkim (med, skuta, džem) nadevom.
• Piroške – pečeno ali ocvrto vzhajano testo s slanim nadevom; priljubljena ulična hrana.
• Šči in okroška – zelnata juha in hladna poletna juha na osnovi kefirja ali kvasa.
• Beef Stroganoff in kasha – govedina v smetanovi omaki in kaše iz ajde, pšenice ali prosa.
• Šašlik – ražnjiči z žara, najbolj značilni na Kavkazu in v republikah.
• Sladice: medovik (medeni kolač), pryaniki (začinjeni medenjaki) in sirniki (palacinke iz skute).
• Pijača: kvass (rahel fermentiran kruhov napitek), kompot in mors (sadni napitki), čaj iz samovarja, vodka, gruzijska vina in lokalno pivo.

V Moskvi in Sankt Peterburgu je veliko mednarodnih restavracij in kavarn; v Tatarstanu poskusite čak-čak, echpočmak in druge tatarske jedi. Vegetarijancem so na voljo jedi iz kaš, zelenjave in sira, a izbira je v tradicionalnih gostilnah ožja.

• Pozdrav: stisk roke je običajen med moškimi; pri nežnejšem pozdravu se moški običajno ne roko prvi. Naslavljanje z imenom in očetovstvom je vljudno.
• Doma in vstop: v stanovanjih in mnogih verskih objektih se sezujte ali preobujte; pri vstopu pozdravite in se ne rokujte prek praga.
• Darila: ob obisku doma prinesite darilo (cvetje v lihem številu, sladkarije, vino). Sodo število cvetov je namenjeno pogrebom, belih cvetov pa se izogibajte.
• Nasmeh in pogovor: prijaznost se pogosto izraža z resnostjo; nasmeh neznancev ni vedno pričakovan. O politiki, vojni in nedavni zgodovini se pogovarjajte previdno.
• Pravoslavne cerkve: za ženske so priporočljivi pokrita ramena in glava ter dolga oblačila; vstop v cerkev pogosto ni dovoljen v kratkih hlačah.
• Napitnina: v restavracijah okoli 10 %, pri storitvah zaokrožitev navzgor.
• Prazniki: novo leto in pravoslavni božič (7. januar) sta največja praznika; 8. marec je dan žena, 9. maj dan zmage. Takrat so ceste in vlaki zelo obremenjeni.
• Oblačenje: v velikih mestih je oblačenje sproščeno, v gostilnah in gledališčih pa urejeno. Pozimi je topla obutev nujna.
• Fotografiranje: pred fotografiranjem ljudi vprašajte za dovoljenje; vojaških in državnih objektov ne fotografirajte.

3 dni – Moskva Dan 1: Rdeči trg, Kremelj in katedrala Vasilija Blaženega. Dan 2: Tretjakovska galerija in sprehod po mestu z obiskom nekaj postaj podzemne železnice. Dan 3: park Gorki ali VDNh ter izlet v Kolomenskoje.

7 dni – Moskva in Sankt Peterburg Dan 1–3: Moskva. Dan 4: vlak Sapsan v Sankt Peterburg. Dan 5: Ermitaž in Zimski dvorec. Dan 6: katedrala sv. Izaka, cerkev Kristusovega vstajenja in sprehod ob Nevi. Dan 7: izlet v Peterhof ali Carsko selo in povratek.

10 dni – mesta in Zlati obroč Dan 1–3: Moskva. Dan 4–5: Zlati obroč (Suzdal, Vladimir). Dan 6–8: Sankt Peterburg z izleti. Dan 9: Kazan ali povratek v Moskvo. Dan 10: odhod.

14 dni – od Moskve do Bajkala Dan 1–3: Moskva. Dan 4–5: Zlati obroč. Dan 6–8: Sankt Peterburg. Dan 9–10: vlak ali let v Kazan. Dan 11–13: let v Irkutsk in Bajkalsko jezero (Olhkon ali Listvjanka). Dan 14: povratek.

Za daljša potovanja velja, da je zaradi velikih razdalj bolje obiskati manj krajev in jim posvetiti več časa. Podrobnejše načrte najdete na posameznih straneh destinacij. Če želite združiti mesta z Arktiko, načrtujte ločeno pot v Murmansk spomladi ali pozimi.

• Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve – Rusija (vstopni pogoji, varnost, zdravje; stanje 2026)
• Ruska federacija – uradni portal za e-vizum
• Konzularni sektor MZZ Rusije – vizumska vloga
• Russia.travel – uradni turistični portal
• Wikivoyage – Russia (praktične informacije, stanje 2026)
• UNESCO – dediščina v Rusiji
• RZD – Ruske železnice (vozni redi in vozovnice)

Viri in licence fotografij, uporabljenih na straneh o Rusiji, so zbrani na strani Rusija – viri fotografij.