Malta (malteško Malta) je majhna otoška država v osrednjem Sredozemskem morju, približno 90 kilometrov južno od Sicilije in okoli 290 kilometrov severno od Afrike. Sestavlja jo otočje, med katerim so stalno naseljeni trije otoki: Malta, Gozo in Comino; večje število manjših otokov in čeri je nenaseljenih. Država meri le okoli 316 kvadratnih kilometrov, a ima približno 553.000 prebivalcev, zato sodi med najgosteje naseljene države na svetu. Glavno mesto je Valletta, uradna jezika sta malteščina in angleščina, valuta pa je evro (EUR).

Malta je zaradi svojega položaja v središču Sredozemlja skozi zgodovino menjavala gospodarje. Prvi prebivalci so tu postavili megalitske templje (Ġgantija, Ħaġar Qim, Mnajdra), ki sodijo med najstarejše prostostoječe kamnite zgradbe na svetu in so starejši od egipčanskih piramid. Sledili so Feničani, Kartaginci, Rimljani (tu je okoli leta 60 n. št. doživel brodolom apostol Pavel), Arabi, Normani, Španci in druge oblasti. Leta 1530 so otoke dobili v posest vitezovi sv. Janeza (hospitalci), ki so leta 1565 odbili veliko turško obleganje in nato ustanovili utrjeno Valletto. Sledila je kratka francoska oblast pod Napoleonom, od leta 1800 pa je bila Malta britanska kolonija; za pogum med drugo svetovno vojno je leta 1942 prejela Jurijev križ, ki je še danes na državni zastavi. Leta 1964 je postala neodvisna, leta 1974 republika, leta 2004 se je pridružila Evropski uniji, leta 2007 schengenskemu območju in leta 2008 prevzela evro.

Zaradi majhnosti in dobrih povezav je Malta primerna za kratke mestne, kulturne in kopališke počitnice: razdalje so kratke, angleščina je povsod v rabi, podnebje je sredozemsko. Največ obiskovalcev privabijo morje in plaže, potapljanje, dediščina vitezov in megalitski templji, pa tudi živahno nočno življenje v okolici Slieme in St. Julian'sa. Za popotnike, ki iščejo mir in naravo, sta bolj zanimiva Gozo in Comino.

Veliko pristanišče je bilo skozi stoletja srce malteške zgodovine in trgovine.
Foto: MrPanyGoff / Wikimedia Commons / CC BY-SA 3.0

• Megalitska dediščina: templji Ħaġar Qim in Mnajdra ter Ġgantija na Gozu so med najstarejšimi prostostoječimi kamnitimi zgradbami na svetu in so na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Temu se pridružuje podzemni hipogeum Ħal Saflieni.
• Valletta in dediščina vitezov: glavno mesto je v celoti Unescova dediščina, s katedralo sv. Janeza, véliko mojstrsko palačo in utrdbami; v njej so tudi slike Caravaggia.
• Trije otoki: poleg glavnega otoka Malte sta tu še zeleni Gozo s srednjeveško Citadelo in tihi Comino z znamenito Modro laguno.
• Mesto in morje: Mdina, nekdanja prestolnica in »tiho mesto«, ter Tri mesta (Birgu, Senglea, Cospicua) so polna zgodovine, Sliema in St. Julian's pa sta sodobni letovišči z obalo in nočnim življenjem.

Modra laguna je najbolj znan zaliv na majhnem otoku Comino.
Foto: Frank Vincentz / Wikimedia Commons / CC BY-SA 3.0

• Kulinarika: malteška kuhinja prepleta sredozemske, arabske, italijanske in britanske vplive; poskusite pastizzi, jed iz zajca in sveže ribe.
• Potapljanje in aktivnosti na vodi: čisto morje, številni potapljaški centri, snorkljanje, jadranje in izleti s čolnom.
• Preprosto potovanje: Malta je članica EU in schengenskega območja, angleščina je uradni jezik, valuta je evro, otoki pa so majhni in dobro povezani.

Valletta – glavno mesto in Unescova dediščina; majhno, a polno znamenitosti, od katedrale sv. Janeza z deli Caravaggia do vrtov Barrakka in utrdbe sv. Elma.

Gozo – drugi največji otok, mirnejši in bolj zelen od Malte, s Citadelo v Victorii, templji Ġgantija in razgledi ob obali; primeren za počasnejši obisk.

Comino – majhen otok med Malto in Gozom, znan po Modri laguni in kristalno čistem morju; večinoma naravni rezervat brez avtomobilov.

Mdina – nekdanja prestolnica na griču v središču otoka, imenovana tudi »tiho mesto«; srednjeveške ulice, stolnica sv. Pavla in razgled z obzidja.

Marsaxlokk – ribiška vasica na jugu z barvitimi čolni luzzu, nedeljsko ribjo tržnico in številnimi ribjimi restavracijami.

Tri mesta – Birgu (Vittoriosa), Senglea (Isla) in Cospicua (Bormla) ob Velikem pristanišču; utrdba sv. Angela, pomorski muzej in mirnejši, pristnejši utrip.

Sliema – sodobno nakupovalno in hotelsko središče severno od Vallette s promenado, trajektom v Valletto in bližnjim nočnim življenjem v Pacevilleu.

Ħaġar Qim in Mnajdra – dva megalitska templja na južni obali, postavljena na razglednem robu nad morjem; ena najpomembnejših prazgodovinskih znamenitosti v Evropi.

Otok Malta je največji in najbolj poseljen; na njem so glavno mesto Valletta, Sliema in St. Julian's na severovzhodu, Mdina v središču, Marsaxlokk in Tri mesta na jugu ter številne plaže na severu in severozahodu.

Mdina je bila malteška prestolnica do leta 1571 in je ohranila srednjeveški značaj.
Foto: Berthold Werner / Wikimedia Commons / CC BY-SA 3.0

Gozo leži severno od Malte in je bolj hribovit, zelen in podeželski, z glavnim mestom Victoria (Rabat) ter obalnimi kraji Xlendi, Marsalforn in Xagħra. Tu so templji Ġgantija in bazilika Ta' Pinu.

Comino je najmanjši naseljeni otok, med Malto in Gozom; znan je po Modri laguni in kristalnih zalivih, poleti pa je zelo obiskan.

Severna Malta z letovišči Mellieħa, Golden Bay in Għajn Tuffieħa je najbolj kopališki del države; južna Malta je bolj kamnita in manj razvita, z zalivoma St. Peter's Pool in Blue Grotto.

• Zgodovina in arhitektura: Valletta (katedrala sv. Janeza, vélika mojstrska palača), Mdina, Tri mesta in utrdbe ob Velikem pristanišču.
• Prazgodovinska najdišča: Ħaġar Qim in Mnajdra, templji Ġgantija na Gozu, hipogeum Ħal Saflieni in templji Tarxien.

Templji Ħaġar Qim sodijo med najstarejše prostostoječe kamnite zgradbe na svetu.
Foto: Diego Delso / Wikimedia Commons / CC BY-SA 4.0

• Plaže in kopanje: Golden Bay, Mellieħa Bay, Għajn Tuffieħa in Armier na severu, Modra laguna na Cominu, Ramla Bay na Gozu.
• Potapljanje in snorkljanje: potapljaška središča v okolici Slieme, St. Julian'sa in Goza; zanimivi so tudi brodolomi in podvodne jame.
• Izleti s čolnom: plovba po Velikem pristanišču, izlet na Comino in Modro laguno, obisk Blue Grottoa na jugu.
• Kulinarika in tržnice: nedeljska ribja tržnica v Marsaxlokku, tržnice v Valletti in lokalne pekarne s pastizzi.
• Festivali in feste: poletne vaške slovesnosti s procesijami, godbo in ognjemetom, ter glasbeni in kulturni festivali v Valletti.
• Družinsko potovanje: kopališča, akvarij in vodni parki; otoki so majhni, zato so razdalje kratke in potovanje nezahtevno.
• Hoja in kolesarjenje: sprehodi po obzidju Mdine in Vallette, poti ob Dingli Cliffs; kolesarjenje je prijetno po manj prometnih podeželskih cestah.

Malta ima sredozemsko podnebje: poletja so vroča in suha, zime pa mile in deževne. Razlike med letnimi časi so majhne, saj morje blaži podnebje.

• Pomlad (april–junij): prijetne temperature (približno 20–27 °C), cvetoča pokrajina in manj gneče; morje je še nekoliko hladnejše, a primerno za krajše kopanje.
• Poletje (julij–avgust): vroče in sončno, dnevne temperature pogosto okoli 32 °C, tudi več. To je vrhunec sezone, zato so cene višje, plaže in Comino pa zelo obiskani. Primerno za kopanje, potapljanje in nočno življenje.
• Jesen (september–oktober): morje je še toplo, temperature pa prijetnejše; september je med najboljšimi meseci za obisk.
• Zima (november–marec): mile temperature (približno 15–17 °C), več dežja in vetra, a tudi sončnih dni; primerno za mestni in kulturni obisk brez gneče.

Vrhunec sezone je julij–avgust, ko so nastanitve najdražje in plaže najbolj polne. Za kopanje sta najboljša junij in september, za oglede in pohodništvo pa pomlad ter jesen. Pozimi je treba računati na občasno močno deževje in veter, ki lahko vpliva na trajekte.

Z letalom: edino letališče je Malta International Airport (MLA) pri Luqi, približno 8 kilometrov od Vallette. Letališče je izhodišče letalske družbe KM Malta Airlines in oporišče nizkocenovnih prevoznikov, predvsem Ryanaira. Z letališča vozijo avtobusi v Valletto, Sliemo in St. Julian's (približno 30–70 minut, odvisno od prometa), na voljo so tudi taksiji in prevoz na klic.

Iz Slovenije: rednih neposrednih letov praviloma ni, zato pot običajno poteka z enim presedanjem (npr. prek Dunaja, Frankfurta, Rima ali Frankfurta) ali z odhodom z bližnjih letališč v Italiji (Benetke, Treviso, Bologna) in na Hrvaškem, od koder letijo tudi nizkocenovni prevozniki. Vozni redi se spreminjajo, zato jih pred potjo preverite.

S trajektom: iz Sicilije vozijo hitri trajekti med Pozzallom in Valletto (približno 90 minut) ter med Catanio in Valletto; na voljo so tudi povezave za vozila, a so te počasnejše. Ob vetrovnem vremenu so vožnje lahko neprijetne ali odpovedane.

• Avtobus: glavno javno prevozno sredstvo, ki ga upravlja Malta Public Transport. Mreža je gosta, vozovnice pa so razmeroma poceni. Ena vožnja stane 2,50 € poleti (junij–oktober), 2,00 € pozimi in 3,00 € ponoči; vozovnica velja dve uri z možnostjo prestopanja (brez vračanja). Za več voženj se izplača kartica Tallinja (tedenski ali večdnevni paket), ki jo kupite na letališču, avtobusnih postajah ali v aplikaciji Tallinja. Avtobusi so poleti pogosto polni.
• Trajekt: trajekt Gozo Channel povezuje Ċirkewwo na Malti z Mġarrjem na Gozu (približno 25 minut, vožnje vsakih 45 minut); povratna vozovnica se kupi na goškem koncu. Hitri potniški trajekt povezuje Valletto (Lascaris) z Mġarrjem v približno 45 minutah. Na Comino vozijo izletniški čolni z Modro laguno, običajno iz Ċirkewwe ali Mġarrja.
• Avtomobil: najem avtomobila je razmeroma poceni in omogoča odkrivanje manj znanih krajev. Vozi se po levi strani, ceste so ponekod ozke in ovinkaste, parkiranje v Valletti in Sliemi pa je omejeno in plačljivo. Za vožnjo veljajo britanska pravila; v krožiščih dajte prednost vozilom z desne.
• Taksi in prevoz na klic: na voljo so beli taksiji, aplikaciji Bolt in Uber ter druge storitve. Cene so za kratke vožnje razmeroma visoke, a so določene vnaprej.
• Kolo: kolesarjenje je prijetno po manj prometnih podeželskih cestah, a kolesarskih stez skorajda ni in promet je gost; izogibajte se vožnji v najhujši vročini.

Malta sodi med srednje drage sredozemske destinacije. Največji strošek je nastanitev, predvsem v vrhuncu poletne sezone, cene pa so navedene kot okviren približek za leto 2026.

Dnevni proračun: varčen popotnik lahko shaja s približno 45–70 € na dan (hostel, avtobus, preprosta hrana), popotnik srednjega razreda pa s približno 100–160 €. Največ prihranite, če potujete izven julija in avgusta ter uporabljate javni prevoz namesto taksijev.

• Valuta: evro (EUR, €). Malta je v evroobmočju od leta 2008.
• Kartice: Visa in Mastercard sta splošno sprejeti, tudi za manjše zneske in v avtobusih (brezstično). Manjši lokali in tržnice pa so lahko le gotovinski.
• Bankomati: pogosti in zanesljivi; vedno izberite dvig v evrih in zavrnite morebitno pretvorbo (DCC).
• Napitnina: ni obvezna, je pa običajno zaokrožiti navzgor ali dodati 5–10 % v restavracijah.
• Cene: v turističnih krajih (Sliema, St. Julian's, Valletta) so višje kot na podeželju in na Gozu.

• Ponudniki: glavni mobilni operaterji so GO, Melita in Epic. Pokritost s 4G/5G je dobra po vseh treh otokih, tudi na obali.
• Gostovanje: Malta je v EU, zato slovenski uporabniki uporabljajo evropsko gostovanje Roam like at home brez dodatnih stroškov.
• Lokalna SIM ali eSIM: za daljše bivanje so na voljo predplačniške kartice in eSIM; aktivirate jih lahko tudi pred prihodom.
• Wi-Fi: brezplačen je v večini hotelov, kavarn in restavracij, ponekod tudi na javnih mestih in trajektih.

Malta je za popotnike varna država; slovensko ministrstvo za zunanje in evropske zadeve ji dodeljuje običajno previdnost (zeleno opozorilo). Kljub temu velja nekaj previdnostnih nasvetov.

• Žeparji in kraje: najpogostejši so v turističnih predelih (Sliema, Paceville, St. Julian's) in na avtobusnih linijah med Valletto in Sliemo, predvsem poleti. Pazite na svoje stvari, zlasti pri potovanju na letališče in z njega.
• Voda in plaže: plavajte znotraj označenih območij in upoštevajte zastavice; rdeča zastavica pomeni nevarne razmere. Ponekod so močni tokovi, občasno se pojavijo meduze.
• Vročina in sonce: poleti je sonce zelo močno; uporabljajte zaščito, pijte dovolj tekočine in se izogibajte soncu opoldne.
• Promet: vozi se po levi strani, ceste so ozke in promet gost; bodite še posebej previdni kot pešci in kolesarji.
• Zakonodaja: kampiranje izven kampa je prepovedano (na otoku je le en kamp). Posedovanje in preprodaja prepovedanih drog sta strogo kaznovana. Na plažah veljajo določena pravila obnašanja in prepovedi.
• Naravne razmere: močno deževje lahko povzroči poplave, Malta pa leži v aktivnem potresnem območju, čeprav so potresi redki.

Slovenski državljani za vstop na Malto ne potrebujejo vizuma. Malta je članica Evropske unije in schengenskega območja, zato lahko vstopajo z veljavno osebno izkaznico ali potnim listom. Vstop je mogoč brez mejnih kontrol, vendar so občasno možne začasne kontrole, zato imejte dokument pri sebi.

• Osebna izkaznica in potni list morata biti veljavna ves čas bivanja.
• Za predmete, ki jih prenašate čez mejo, veljajo običajna pravila EU za osebno rabo; za večje količine in prepovedane predmete preverite veljavno zakonodajo.
• Za potovanje z domačim ali tujim hišnim ljubljenčkom potrebujete veljaven potni list za žival in čip ter potrdilo o cepljenju proti steklini.
• Pravila se lahko spremenijo; pred odhodom preverite aktualne pogoje na spletni strani MZEZ in pri malteškem predstavništvu.

• Zdravstvena oskrba: raven je visoka. Glavni bolnišnici sta Mater Dei Hospital pri Msidi na Malti in bolnišnica na Gozu v Victorii. Na otoku sta le dve bolnišnici, zato je ob resnejših primerih potreben prevoz med otoki.
• Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja (EHIC): omogoča dostop do javnega zdravstvenega sistema pod enakimi pogoji kot za zavarovance na Malti; kljub temu je priporočljivo skleniti potovalno zavarovanje, ki krije tudi zdravstveno evakuacijo.
• Cepiva: preverite rutinska cepljenja; posebnih obveznih cepljenj za Malto ni.
• Voda in hrana: voda iz pipe je po predelavi pitna, a je običajno okusnejše ustekleničeno ali prekuhano; hrana je varna.
• Sonce in vročina: uporabljajte zaščito pred soncem, pijte dovolj tekočine in se izogibajte soncu opoldne; to velja tudi za otroke in starejše.
• Lekarne: dobro založene in pogoste, tudi v večjih letoviščih; v nujnih primerih pokličite 112.

Malteška kuhinja je mešanica sredozemskih, arabskih, sicilijanskih in britanskih vplivov. Prevladujejo sveže ribe, sezonska zelenjava in jedi iz pečice.

• Pastizzi – listnati žepki s sirovo ali grahovo polnitvijo; poceni prigrizek, ki ga prodajajo v pekarnah po vsej državi.
• Stuffat tal-fenek – jed iz zajca, pripravljena kot dušen golaž ali pečena; velja za nacionalno jed.
• Ħobż biż-żejt – kruh z olivnim oljem, paradižnikom, tuno in drugimi dodatki; preprosta in priljubljena jed.
• Ftira – malteška pica oziroma kruhov obrok z različnimi nadevi.
• Lampuki – riba, ki jo lovijo jeseni in pripravljajo na različne načine, tudi v pitah (lampuki pie).
• Kapunata – malteška različica ratatouilla; bigilla pa je namaz iz bobov.
• Sladice: kannoli, helwa tat-tork (sladkarija iz sezama) in mandeljni.
• Pijača: Cisk (lager), lokalna vina, liker Kinnie (grenkobna brezalkoholna pijača) in bajtra iz kaktusovih plodov.

V Marsaxlokku in ob obali prevladujejo sveže ribe, v Valletti in Sliemi pa so tudi številne mednarodne restavracije. Vegetarijancem so na voljo jedi iz zelenjave, sira in testenin.

• Pozdrav: vljudno je pozdraviti z bonġu (dobro jutro) ali saħħa; angleška osnova (hello, thank you) je povsod razumljena.
• Nedelja: mnoge trgovine so ob nedeljah zaprte; izjeme so trgovine v turističnih središčih in na črpalkah. Muzeji so pogosto zaprti ob ponedeljkih.
• Feste: vaške slovesnosti so pomemben del malteškega življenja; potekajo poleti in vključujejo procesije, godbo in ognjemet. Vedite se spoštljivo, saj gre za verske obrede.
• Oblačenje: v cerkvah pokrijte ramena in kolena; na plažah in v letoviščih je oblačenje sproščeno.
• Napitnina: ni obvezna, je pa zaokrožitev navzgor ali 5–10 % dobrodošla.
• Vrstni red: Maltežani vozijo po levi; to velja tudi za pešce, da se najprej ozrejo v desno. V gneči se ne prerivajte.
• Voda in okolje: voda je dragocena; varčujte z njo in ločujte odpadke, saj je prostora na otokih malo.

3 dni – Valletta in okolica Dan 1: Valletta (katedrala sv. Janeza, vrtovi Barrakka, obzidje). Dan 2: Tri mesta in plovba po Velikem pristanišču. Dan 3: Mdina in Rabat ali izlet na Comino.

7 dni – Malta in Gozo Dan 1–2: Valletta in Tri mesta. Dan 3: Sliema in St. Julian's. Dan 4: Mdina in Rabat. Dan 5: Ħaġar Qim in Mnajdra ter Blue Grotto. Dan 6: Gozo (Citadela, Ġgantija). Dan 7: Comino in Modra laguna.

10 dni – po vseh otokih Dan 1–3: Valletta in Tri mesta. Dan 4: Marsaxlokk in južna obala. Dan 5: Ħaġar Qim in Mnajdra. Dan 6–8: Gozo z izleti. Dan 9: Sliema in St. Julian's. Dan 10: Comino in povratek.

14 dni – Malta v počasnem ritmu Dan 1–4: Valletta, Tri mesta in Sliema. Dan 5–6: Mdina, Rabat in templji Ħaġar Qim in Mnajdra. Dan 7: Marsaxlokk in Blue Grotto. Dan 8–10: Gozo. Dan 11: Comino. Dan 12–13: severne plaže (Golden Bay, Mellieħa). Dan 14: povratek.

Za krajša potovanja velja, da je najbolje izbrati eno ali dve izhodišči in od tam delati izlete, saj so razdalje majhne. Podrobnejše načrte najdete na posameznih straneh destinacij.

• Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve – Malta (vstopni pogoji, varnost, zdravje; stanje 2026)
• Visit Malta – uradni turistični portal (stanje 2026)
• Wikivoyage – Malta (praktične informacije, stanje 2026)
• Malta Public Transport (vozni redi in vozovnice)
• Gozo Channel (trajekt med Malto in Gozom)
• UNESCO – dediščina na Malti

Viri in licence fotografij, uporabljenih na straneh o Malti, so zbrani na strani Malta – viri fotografij.