Belgija (nizozemsko België, francosko Belgique, nemško Belgien) je zvezna država v zahodni Evropi ob Severnem morju. Na jugozahodu meji na Francijo, na jugovzhodu na Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo in na severu na Nizozemsko. V državi živi približno 11,8 milijona prebivalcev, glavno mesto je Bruselj, valuta pa je evro (EUR). Belgija je ustanovna članica Evropske unije, schengenskega območja in zveze NATO; v Bruslju so sedeži najpomembnejših institucij EU, zaradi česar ga pogosto imenujejo kar »prestolnica Evrope«.

Belgija je ena najbolj gosto poseljenih držav v Evropi in hkrati ena najbolj raznolikih. Sestavljajo jo tri zvezne regije: Flandrija na severu, kjer prevladuje nizozemščina, Valonija na jugu s francoščino in na vzhodu z nemško govorečim območjem ter dvojezična regija Bruselj-prestolnica. Jezikovna meja ni le upravna, ampak se čuti v vsakdanjem življenju: v Flandriji naročite v nizozemščini, v Valoniji v francoščini, v Bruslju pa vam bodo najpogosteje odgovorili v francoščini ali angleščini. Razumevanje te delitve pomaga razumeti tudi politiko in kulturo države.

Zgodovina je na tem majhnem ozemlju pustila izjemno gosto dediščino. V srednjem veku so bila mesta, kot so Brugge, Gent in Antwerpen, med najbogatejšimi v Evropi; sledila je oblast burgundskih vojvod in habsburška dediščina, medtem ko je sever Low Countries postal protestantski in se leta 1581 odcepil. Južni del je ostal katoliški in pod špansko ter pozneje avstrijsko krono. Leta 1830 se je Belgija osamosvojila od Nizozemske in postala ustavna monarhija. V 20. stoletju je bila dvakrat okupirana, po drugi svetovni vojni pa je postala ena od gonilnih sil evropskega povezovanja. Od leta 1993 je urejena kot federacija treh regij in treh jezikovnih skupnosti.

Belgija je za potovanje zelo priročna: majhna je, mesta so med seboj povezana s pogostimi vlaki, večina znamenitosti pa je združena v prijetnih, peš dostopnih središčih. Primerna je za popotnike, ki želijo v nekaj dneh združiti srednjeveška mesta, svetovno umetnost in vrhunsko kulinariko, pa tudi za tiste, ki jih bolj vleče narava Ardenov, kolesarjenje po ravninski Flandriji ali kratek oddih na severnomorski obali.

Grand-Place z bogato okrašenimi cehovskimi hišami je Unescova svetovna dediščina.
Foto: Celuici / Wikimedia Commons / CC BY-SA 4.0

• Bruselj: Grand-Place, kraljeve galerije sv. Huberta, Atomium in muzeji ob umetniški gori Mont des Arts, v bližini pa četrt EU z Evropskim parlamentom in Komisijo.
• Brugge in Gent: dva najlepše ohranjena srednjeveška mesta v Evropi, s kanali, cehovskimi hišami, trgi in zvoniki; Gent je večji in bolj študentski, Brugge pa skoraj muzejsko urejen.

Kanal Rozenhoedkaai z zvonikom Belfort je najbolj fotografiran prizor v Bruggeu.
Foto: Ank Kumar / Wikimedia Commons / CC BY-SA 4.0

• Antwerpen: drugo največje mesto z drugo najvišjo cerkvenim stolpom v državi, hišo slikarja Rubensa, diamantno četrtjo in izvrstno modo.

Cehaste hiše in cehovski grad na osrednjem trgu Antwerpna.
Foto: Suicasmo / Wikimedia Commons / CC BY-SA 4.0

• Flamska umetnost: dela Jana van Eycka in flamskih primitivov, Brueglovih in Rubensovih mojstrovin ter Magrittovega nadrealizma; v Antwerpnu je tudi hiša-muzej Petra Paula Rubensa.
• Ardeni in narava: gozdnati jugovzhod ob rekah Meuse in Semois z gradovi, jamami in pohodniškimi potmi; tu so Bouillon, La Roche-en-Ardenne in Durbuy.
• Kulinarika: čokolada, pivo (trapist, lambic, geuze), vafle, ocvrt krompirček (friet) in moules-frites; Belgija je raj za ljubitelje jedače in pijače.
• Pivska kultura: belgijska pivovarniška tradicija je na Unescovem seznamu nesnovne dediščine; vsak slog piva ima svoj kozarec in svojo temperaturo.
• Vlak in kratke razdalje: hitri in pogosti vlaki omogočajo, da v enem dnevu obiščete dve ali tri mesta; medmestni vlaki so med cenejšimi v Evropi.
• Dostopnost iz Slovenije: obstaja neposredna letalska povezava med Ljubljano in Brusljem, po železnici pa je Belgija dosegljiva v enem dnevu prek Nemčije ali Avstrije.

Bruselj – glavno mesto in središče Evropske unije. Grand-Place z bogato okrašenimi cehovskimi hišami, kraljeve galerije, Atomium, Mini-Europe in muzeji ob Mont des Arts; primerno kot izhodišče za enodnevne izlete po vsej državi.

Brugge – »Benetke severa« s kanali, srednjeveškim jedrom, trgom Markt in zvonikom Belfort ter vrhunskim muzejem Groeninge. Najbolj obiskano mesto v državi in odlično za romantičen konec tedna.

Gent – živahno univerzitetno mesto ob sotočju rek Leie in Schelde z gradom Gravensteen, pristaniščem Graslei–Korenlei, katedralo sv. Bava in oltarjem Gentskega jagnjeta.

Antwerpen – drugo največje mesto s katedralo Matere Božje, trgom Grote Markt, Rubenshuisom in muzejem MAS; svetovno središče trgovine z diamanti ter modno in oblikovalsko središče.

Leuven – majhno univerzitetno mesto vzhodno od Bruslja z eno najstarejših univerz v Evropi, čudovito mestno hišo in veliko mladostne energije; dom pivovarne Stella Artois.

Liège (Luik) – največje mesto Valonije ob široki Meuse, s stopniščem Montagne de Bueren, katedralo sv. Lamberta in futuristično postajo Liège-Guillemins; mesto z močnim značajem in živahnim nočnim življenjem.

Namur – prestolnica Valonije ob sotočju Sambre in Meuse, pod mogočno citadelo, iz katere se odpira pogled na mesto in reko; mirnejše, a prijetno izhodišče za Ardenne.

Dinant – slikovito mestece ob Meuse pod strmo steno s citadelo in kolegijsko cerkvijo; rojstni kraj izumitelja saksofona Adolpha Saxa in izhodišče za čolnarjenje in plezanje.

Ardeni – gozdnato višavje na jugovzhodu z gradovi, jamami, pohodništvom in kajakaštvom; najbolj znani postanki so Bouillon, La Roche-en-Ardenne, Durbuy in Bastogne.

Belgija je federacija treh regij in treh jezikovnih skupnosti. Regije skrbijo za gospodarstvo, promet in prostor, skupnosti pa za kulturo in izobraževanje.

Flandrija na severu je nizozemsko govoreča in gospodarsko najmočnejša; obsega province Zahodno Flandrijo (Brugge, Ypres), Vzhodno Flandrijo (Gent), Antwerpen (Antwerpen, Mechelen), Flamski Brabant (Leuven) in Limburg (Hasselt). Pokrajina je večinoma ravna in gosto poseljena, z odličnimi kolesarskimi potmi in severnomorsko obalo s širokimi peščenimi plažami.

Regija Bruselj-prestolnica je dvojezična oaza znotraj Flandrije. V njej živi okoli 1,2 milijona prebivalcev, veliko večino pa sestavljajo priseljenci in tujci, zaposleni v institucijah in podjetjih. Bruselj je obenem upravno, kulturno in prometno srce države.

Valonija na jugu je francosko govoreča in bolj podeželska. Sestavljajo jo Hainaut (Mons, Tournai, Charleroi), provinca Liège (z nemško govorečim območjem okoli Eupena in SPA), Valonski Brabant (Wavre), Namur in provinca Luksemburg (Arlon). Na jugovzhodu se pokrajina dvigne v gozdnate Ardene, kjer so tudi najvišje točke države.

Reka Ourthe in grajske ruševine v La Roche-en-Ardenne.
Foto: JackyM59 / Wikimedia Commons / CC BY-SA 4.0

Posebnost je nemško govoreča skupnost z okoli 78.000 prebivalci ob meji z Nemčijo; njeno središče je Eupen. Ob severnomorski obali (Brugge–Ostende–De Panne) vozi 67 kilometrov dolg obalni tramvaj Kusttram, najdaljša tramvajska proga v državi in priljubljeno prevozno sredstvo za obisk plaž.

• Mesta in arhitektura: Bruselj (Grand-Place, Atomium), Brugge, Gent, Antwerpen, Leuven in Liège.
• Umetnostna dediščina: flamski primitivi v Groeningemuseumu v Bruggeu, Rubens v Antwerpnu, Magritte in stari mojstri v Bruslju.
• Srednjeveški gradovi: Gravensteen v Gentu, grad Bouillon v Ardenih, gradovi v Spau in okolici Namurja.
• Narava in pohodništvo: pohodništvo in kajakaštvo v Ardenih, jame Han-sur-Lesse, gozdovi ob Semoisu in Ourthe.
• Kolesarjenje: Flandrija je ravninska in ima gosto mrežo kolesarskih poti; priljubljene so tudi ture ob kanalih in ob obali.
• Kulinarika in pivo: čokoladnice, pivovarne z degustacijami, frituur stojnice in tradicionalne brasserie.
• Plaže in obala: peščene plaže v Ostendeju, Knokke-Heistu in De Pannu, dosegljive z vlakom in obalnim tramvajem.
• Družinsko potovanje: Atomium in Mini-Europe v Bruslju, zabaviščni parki, živalski vrtovi in muzeji, prilagojeni otrokom.
• Dogodki: pustni karneval v Binchu (Unescova nesnovna dediščina), poletni glasbeni festivali in božični sejmi v večjih mestih.
• Potovanje z avtomobilom: krožna pot Bruselj–Gent–Brugge–Antwerpen–Leuven povezuje najpomembnejša mesta; avtoceste so brez cestnine.

Belgija ima zmerno morsko podnebje: mile zime, sveža poletja in dež skozi vse leto. Vreme je pogosto oblačno, zato je dežnik smiselno imeti ves čas pri sebi.

• Pomlad (april–junij): milo in cvetoče; najboljši čas za mesta, vrtove in kolesarjenje. Temperature se gibljejo okoli 12–20 °C.
• Poletje (julij–avgust): prijetno toplo, običajno 18–23 °C, občasno do 30 °C; vrhunec sezone na obali in v Bruggeu, več dežja v Ardenih.
• Jesen (september–oktober): mile temperature, manj gneče in zlata barva gozdov v Ardenih; zelo primerno za mesta in degustacije.
• Zima (december–februar): hladno in vlažno (2–7 °C), v Ardenih lahko sneži; božični sejmi in osvetljena središča so zelo obiskani.

Vrhunec sezone sta julij–avgust in božično-novoletno obdobje, ko se cene nastanitev zvišajo, zato rezervirajte zgodaj. Pustni karneval (februar ali marec) in nacionalni praznik 21. julija prineseta številne dogodke. V Ardenih je poleti prijetno, pozimi pa so ceste lahko poledenele.

Z letalom: glavno letališče je Brussels Airport (BRU) pri Zaventemu, približno 12 kilometrov severovzhodno od središča; z vlakom ste v središču v približno 20 minutah. Bruselj ima tudi letališče Brussels South Charleroi (CRL), ki ga uporabljajo nizkocenovni prevozniki in je od središča oddaljeno okoli 50 kilometrov. Manjša letališča so še Antwerpen (ANR), Liège (LGG) in Ostend–Brugge (OST). Med Ljubljano in Brusljem obstaja neposredna letalska povezava (Brussels Airlines), ki pa ne vozi vsak dan; poleg tega so na voljo povezave z enim presedanjem, na primer prek Frankfurta, Münchna ali Amsterdama. Razpoložljivost in vozni redi se spreminjajo, zato jih pred potjo preverite.

Z vlakom: Belgija ima gosto železniško mrežo, ki jo upravlja SNCB/NMBS. Glavno vozlišče je Bruxelles-Midi / Brussel-Zuid, od koder vozijo hitri vlaki Eurostar v Pariz (približno 1 uro 20 minut), London (približno 2 uri, z mejno kontrolo), Amsterdam in Köln, ter nemški ICE prek Lièga v Köln in Frankfurt. Iz Slovenije je najbolj realna pot z enim ali dvema presedanjema: iz Ljubljane do Münchna ali Frankfurta in naprej z ICE ali prek Dunaja z nočnim vlakom Nightjet v Bruselj (vozi nekajkrat tedensko). Celotna pot traja od približno 12 do 16 ur.

Z avtomobilom: iz Slovenije je do Bruslja približno 1.150–1.250 kilometrov oziroma 11–13 ur vožnje po avtocestah prek Avstrije in Nemčije. Belgijske avtoceste so brez cestnine, za Avstrijo pa potrebujete vinjeto, v Nemčiji pa veljajo običajna pravila. V Bruslju, Antwerpnu in Gentu veljajo območja z nizkimi emisijami (LEZ), v katera smejo le vozila, ki ustrezajo predpisom – to preverite pred potjo.

Z avtobusom: mednarodni avtobusi (predvsem FlixBus) povezujejo Bruselj, Antwerpen, Liège in Leuven z mnogimi evropskimi mesti; vožnja je cenejša od vlaka, a bistveno daljša.

• Vlak: najboljša izbira za potovanje med mesti. Vozovnice so med cenejšimi v Evropi, medmestni vlaki IC vozijo vsako uro po ustaljenem voznem redu, med večjimi mesti pa tudi pogosteje. Vozovnice kupite na spletu, v aplikaciji SNCB/NMBS ali na avtomatih; karta je vezana na dan in relacijo, ne na določen vlak. Vstop na postajo je prost, zato je karta nujna – kazen za vožnjo brez vozovnice je visoka.
• Mestni promet: Bruselj ima podzemno železnico in tramvaje (STIB/MIVB), Antwerpen in Gent pa tramvaje. Predplačniške in dnevne vozovnice veljajo za metro, tramvaje in avtobuse istega prevoznika.
• Avtobus: v Flandriji vozi De Lijn, v Valoniji TEC; avtobusi so pomembni zlasti za manjše kraje in Ardene, kjer železnica ni gosta.
• Avtomobil: avtoceste so brez cestnine, a so pogosto obremenjene v okolici Bruslja in Antwerpna. Hitrostne omejitve so 120 km/h na avtocesti, 70–90 km/h izven naselij in 30 ali 50 km/h v mestih (v Bruslju je splošna omejitev 30 km/h). Parkiranje v središčih je drago in omejeno.
• Kolo: Flandrija je ravninska in zelo prijazna kolesarjem, z ločenimi potmi in sistemom izposoje. V mestih so priljubljena tudi najem in javna kolesa.
• Obalni tramvaj: proga Kusttram povezuje vse obalne kraje od De Panna do Knokke-Heista in je praktična za obisk plaž.
• Taksi in prevoz na klic: na voljo so Uber, Bolt in lokalne taksi službe; cene so višje kot v Sloveniji.

Belgija sodi med dražje evropske destinacije, zlasti kar zadeva nastanitev v Bruslju in Bruggeu. Spodnje vrednosti so okvirne za leto 2026 in se lahko spremenijo.

Dnevni proračun: varčen popotnik lahko shaja s približno 60–85 € na dan (hostel, samopostrežba, vlak), popotnik srednjega razreda pa s približno 130–210 € (hotel, restavracije, vstopnine). Največji strošek je nastanitev, ki je v času sejmov in vrhunca sezone še precej dražja – takrat rezervirajte zgodaj.

• Valuta: evro (EUR, €). Belgija je v evroobmočju od leta 1999 (kovanci in bankovci od 2002).
• Kartice: Visa in Mastercard sta sprejeti skoraj povsod, tudi za majhne zneske; plačevanje s telefonom je običajno. Nekatere manjše pekarne in frituur stojnice sprejemajo le gotovino.
• Bankomati: pogosti in zanesljivi; vedno izberite dvig v evrih in zavrnite ponujeno pretvorbo (DCC).
• Napitnina: storitev je običajno že vključena v ceno. Zaokroževanje navzgor ali 5–10 % je običajno v restavracijah, ne pa v barih in pri ulični hrani.
• Cene: cene v menijih so praviloma končne, z davkom. V turističnih središčih so precej višje kot v manjših mestih – v Bruslju in Bruggeu računajte na najvišje cene.

• Ponudniki: glavni mobilni operaterji so Proximus, Orange, Telenet/BASE in hey!. Pokritost s 4G/5G je odlična po vsej državi, tudi v Ardenih.
• Gostovanje: Belgija je v EU, zato slovenski uporabniki uporabljajo evropsko gostovanje Roam like at home brez dodatnih stroškov.
• Lokalna SIM ali eSIM: za daljše bivanje so na voljo predplačniške kartice in eSIM; aktivirate jih lahko že pred prihodom. Za krajša potovanja je najpreprostejša eSIM.
• Wi-Fi: brezplačen je v večini hotelov, kavarn, restavracij in na glavnih železniških postajah; hitrost je običajno dobra.

Belgija je za popotnike varna država; slovensko ministrstvo za zunanje in evropske zadeve ji dodeljuje običajno previdnost (zeleno opozorilo). Kljub temu velja nekaj previdnostnih nasvetov.

• Žeparji: najpogostejši so v gneči na javnem prevozu in na turističnih točkah, predvsem na Grand-Placeu v Bruslju ter v Antwerpnu, Gentu in Bruggeu. Pazite na dokumente, denar in telefon.
• Kriminal, povezan z drogami: od leta 2023 se v Bruslju in Antwerpnu občasno pojavljajo strelski obračuni, povezani s trgovino z drogami; ti so omejeni na posamezne četrti in ne zadevajo turističnih središč, a se jim izognite.
• Terorizem: stopnja ogroženosti je povišana (3 od 4), zato je na obljudenih mestih (prometna vozlišča, letališča, veliki dogodki) priporočljiva povečana previdnost.
• Demonstracije: v Bruslju so pogoste miroljubne demonstracije, predvsem v okolici evropske četrti; takrat so lahko ceste in javni prevoz moteni.
• Promet: vožnja je po desni. Alkoholne omejitve so stroge (0,5 promila; za začetnike velja nižja meja), kazni za telefon med vožnjo pa visoke. V mestih veljajo območja z nizkimi emisijami.
• Voda in narava: pitna voda iz pipe je povsod brezhibna. V Ardenih upoštevajte vreme in označene poti; v gozdovih so prisotni klopi.
• Zakonodaja: posedovanje in preprodaja prepovedanih drog sta strogo kaznovana; na javnih mestih veljajo običajna pravila javnega reda.

Slovenski državljani za vstop v Belgijo ne potrebujejo vizuma. Belgija je članica Evropske unije in schengenskega območja, zato lahko vstopajo z veljavno osebno izkaznico ali potnim listom. Vstop je mogoč brez mejnih kontrol, vendar so občasno možne začasne kontrole, zato imejte dokument pri sebi ves čas bivanja.

• Osebna izkaznica in potni list morata biti veljavna ves čas bivanja.
• Če potujete naprej v Združeno kraljestvo, od 2. aprila 2025 potrebujete elektronsko potovalno avtorizacijo (ETA); uredite jo pravočasno.
• Za predmete, ki jih prenašate čez mejo, veljajo običajna pravila EU za osebno rabo; za večje količine in prepovedane predmete preverite veljavno zakonodajo.
• Za potovanje s hišnim ljubljenčkom potrebujete veljaven potni list za žival, čip in potrdilo o cepljenju proti steklini.
• Pravila se lahko spremenijo; pred odhodom preverite aktualne pogoje na spletni strani MZEZ in pri belgijskem predstavništvu.

• Zdravstvena oskrba: raven je visoka. Za nujno oskrbo pokličite 112; bolnišnice in zdravniki sprejemajo tudi tujce, pri čemer je treba stroške praviloma poravnati in jih pozneje uveljavljati iz zavarovanja.
• Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja (EHIC): omogoča dostop do javnega zdravstvenega sistema pod enakimi pogoji kot za zavarovance v Belgiji; kljub temu je priporočljivo skleniti potovalno zavarovanje.
• Cepiva: posebnih cepljenj za Belgijo ni predpisanih; preverite rutinska cepljenja. Za pohodništvo po gozdovih v toplejših mesecih je priporočljivo cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu (KME).
• Klopi: prisotni so v gozdovih in na travnikih, zato po pohodih preglejte kožo in se zaščitite z oblačili ter repelenti.
• Lekarne: dobro založene in pogoste; na podeželju imajo dežurne lekarne, službo pa najdete tudi v lokalnih časopisih in na spletu.
• Voda in hrana: voda iz pipe je pitna, hrana v gostilnah in na tržnicah je varna.

Belgijska kuhinja je nasitna in izrazito mesna, z vplivi francoske kuhinje in močno pivovarniško tradicijo. Vendar je država najbolj znana po sladicah in pijači.

• Moules-frites – kuhane školjke moules z ocvrtim krompirčkom; klasična jed, najboljša septembra–aprila.
• Friet (frites) – debelejši ocvrt krompirček, ki ga postrežejo s soljo in majonezo, stoofvlees (goveja obara v pivu) ali andalouse omako.
• Carbonade flamande (stoverij) – flamska goveja obara, kuhana v pivu, s kruhom in krompirjem.
• Waterzooi – kremna jed iz piščanca ali ribe, značilna za Gent.
• Vol-au-vent in garnaalkroketten – volavent s krompirčkom ter krokete iz severnomorskih kozic.
• Vafle: Brussels waffle (lahka in hrustljava) ter Liège waffle (gostejša, s sladkorjem v testu), najboljše pri stojnicah.
• Čokolada: pralineji in čokoladne tablice; znane blagovne znamke so Neuhaus, Godiva, Leonidas, Pierre Marcolini in Callebaut, veliko pa je tudi malih čokoladnic.
• Pivo: belgijska tradicija je na Unescovem seznamu nesnovne dediščine. Med trappisti (Chimay, Rochefort, Orval, Westmalle, Westvleteren), lambiki in geuzi, močnimi zlatimi ali rdečimi pivi (Duvel, Leffe) in vsakdanjimi ležaki (Stella Artois, Jupiler) bo vsak našel svoj okus. Vsak slog piva ima svoj kozarec.
• Sladice: speculoos, Luikse siroop, rižev puding in čokoladne torte; jenever (brinjevo žganje) je tradicionalna pijača.

Belgija slovi po pralinejih in ročno izdelani čokoladi.
Foto: iMahesh / Wikimedia Commons / CC BY-SA 4.0

V Bruslju in Bruggeu so številne brasserie s klasiko, v Liègu poskusite lokalne mesne specialitete, v Leuvnu pa pivo iz okoliških pivovarn. Vegetarijancem so na voljo jedi iz sira, krompirja in sezonske zelenjave, v večjih mestih pa tudi mednarodna kuhinja.

• Jezik: jezik je občutljiva tema. V Flandriji govorite nizozemsko (ali angleško), v Valoniji francosko. V Bruslju je najpogostejša francoščina, a prijazno bo, če pozdravite v obeh jezikih. Angleščina je precej razširjena, zlasti v Bruslju in Flandriji.
• Pozdrav: ob vstopu v trgovino ali gostilno je vljudno pozdraviti (Goedendag ali Bonjour); alsjeblieft/dank u oz. s'il vous plaît/merci sta nujna.
• Napitnina: storitev je običajno vključena; zaokrožite navzgor ali dodajte 5–10 % v restavracijah.
• Nedelja in ponedeljek: večina trgovin je ob nedeljah zaprtih (razen v turističnih središčih in na postajah), številni muzeji pa ob ponedeljkih.
• Pivska kultura: pivo se ne pije iz kateregakoli kozarca – vsak slog ima svojega. Ne naročajte »piva« na splošno, ampak vprašajte za priporočilo; degustacije so običajne.
• Oblačenje: v gostilnah in na koncertih je običajno urejeno, a ne formalno; v cerkvah pokrijte ramena in kolena.
• Javni prevoz: vozovnico je treba imeti ves čas in jo pokazati na zahtevo; v Bruslju so na metroju tudi vstopne rampe.
• Ekologija: ločevanje odpadkov je običajno; v mestih veljajo omejitve prometa in območja z nizkimi emisijami.

3 dni – Bruselj in okolica Dan 1: Bruselj – Grand-Place, kraljeve galerije in Mont des Arts. Dan 2: Atomium, Mini-Europe in evropska četrt; popoldne izlet v Leuven. Dan 3: izlet v Brugge ali Gent ter povratek.

7 dni – flamska mesta in Bruselj Dan 1–2: Bruselj. Dan 3: Gent (Gravensteen, Graslei). Dan 4: Brugge (Markt, kanali, Groeninge). Dan 5: Antwerpen (katedrala, Rubenshuis, MAS). Dan 6: Leuven in Mechelen ali obala z obalnim tramvajem. Dan 7: povratek.

10 dni – mesta in Ardeni Dan 1–2: Bruselj. Dan 3: Gent. Dan 4: Brugge in obala. Dan 5: Antwerpen. Dan 6: Leuven. Dan 7: Liège (Montagne de Bueren, Guillemins). Dan 8: Namur in Dinant. Dan 9: Ardeni (Bouillon, La Roche-en-Ardenne). Dan 10: povratek.

14 dni – po vsej državi Dan 1–3: Bruselj z izletom v Leuven. Dan 4–5: Gent in Brugge. Dan 6: obala (Ostende, Knokke-Heist). Dan 7–8: Antwerpen in Mechelen. Dan 9: Liège. Dan 10: Namur. Dan 11: Dinant. Dan 12–13: Ardeni (Bouillon, Durbuy, jame Han-sur-Lesse). Dan 14: povratek.

Za daljša potovanja velja, da je bolje obiskati manj krajev in jim posvetiti več časa; razdalje so majhne, a so mesta bogata z vsebinami. Podrobnejše načrte najdete na posameznih straneh destinacij.

• Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve – Belgija (vstopni pogoji, varnost, zdravje; stanje 2026)
• Visit Belgium – uradni turistični portal
• Wikivoyage – Belgium (praktične informacije, stanje 2026)
• UNESCO – dediščina v Belgiji
• SNCB/NMBS – belgijske železnice (vozni redi in vozovnice)
• Eurostar (mednarodni hitri vlaki)

Viri in licence fotografij, uporabljenih na straneh o Belgiji, so zbrani na strani Belgija – viri fotografij.