Turistični vodič

Turistični vodič po Evropi in svetu

Uporabniška orodja

Orodja spletišča


norveska

Norveška

Norveška (norveško Norge) je država v Severni Evropi na Skandinavskem polotoku. Na vzhodu meji na Švedsko, na severovzhodu na Finsko in Rusijo, na zahodu in severu pa jo obliva Atlantski ocean oziroma Severno morje. Ima približno 5,5 milijona prebivalcev, glavno mesto je Oslo, uradni jezik je norveščina, valuta pa je norveška krona (NOK). Norveška je članica schengenskega območja in Evropskega gospodarskega prostora, ni pa članica Evropske unije.

Država je znana po fjordih, gorah in najdaljši obali v Evropi, ki se razteza od Skagerraka do Barentsovega morja in vključuje tisoče otokov. Zaradi lege visoko na severu ima Norveška poleti polnočno sonce, pozimi pa severni sij; v mestu Tromsø je sij viden od septembra do marca. V državi so štirje odseki Unescove dediščine, med njimi Geirangerfjord in Nærøyfjord ter mestna četrt Bryggen v Bergnu.

Za Slovence je Norveška priljubljena predvsem za ogled fjordov, Lofotov in severnega sija ter za pohodništvo in vožnjo po slikovitih železniških progah.

Zakaj obiskati Norveško

  • Fjordi: Geirangerfjord, Nærøyfjord in Hardangerfjord (UNESCO).
  • Bergen: hanzeatska četrt Bryggen in izhodišče za fjorde.
  • Lofoti: otočje z dramatično pokrajino in ribiškimi vasicami.
  • Severni sij: v Tromsu in drugod na severu od septembra do marca.
  • Polnočno sonce: poleti nad arktičnim krogom.
  • Železnice: Bergensbanen in Flåmska železnica veljata za med najlepšimi na svetu.

Geirangerfjord Geirangerfjord je od leta 2005 na seznamu Unescove svetovne dediščine.
Foto: Ximonic / Wikimedia Commons / CC BY-SA 3.0

Najpomembnejše destinacije

Oslo – glavno mesto z operno hišo, muzeji (Vikingi, Munch) in parkom Vigeland.

Operna hiša v Oslu Operna hiša v Oslu je sodobna znamenitost ob fjordu.
Foto: kallerna / Wikimedia Commons / CC BY-SA 4.0

Bergen – drugo največje mesto z Bryggnom (UNESCO) in izhodišče za fjorde.

Bryggen v Bergnu Bryggen je hanzeatska četrt v Bergnu in Unescova svetovna dediščina.
Foto: Diego Delso / Wikimedia Commons / CC BY-SA 4.0

Lofoti – otočje na severu z gorskimi vrhovi, plažami in ribiškimi vasicami.

Lofoti Lofoti so znani po dramatični pokrajini in dolgih poletnih dneh.
Foto: Johannes Groll / Wikimedia Commons / CC0

Tromsø – mesto nad arktičnim krogom, izhodišče za opazovanje severnega sija.

Severni sij nad Tromsom Severni sij je nad Tromsom viden od septembra do marca.
Foto: Ddgfoto / Wikimedia Commons / CC BY-SA 4.0

Trondheim – nekdanja prestolnica z veliko katedralo Nidaros. Stavanger – izhodišče za pohod na Preikestolen in Lysefjord. Flam in Nærøyfjord – slikovita železnica in fjord (UNESCO). Geiranger – vasica ob istoimenskem fjordu z razgledi. Nordkapp – najsevernejša točka Evrope, dosegljiva po cesti. Svalbard – arktično otočje z Longyearbyenom in polarnimi medvedi.

Regije in območja

Vzhodna Norveška obsega Oslo in okolico; tu živi največ prebivalcev.

Zahodna Norveška obsega Bergen, fjorde in obalo; to je najbolj obiskan del države.

Trøndelag obsega Trondheim in okolico v osrednji Norveški.

Severna Norveška obsega Tromsø, Lofote, Finnmark in Nordkapp; tu so polnočno sonce, severni sij in arktična narava.

Svalbard je arktično otočje med Norveško in severnim polom.

Kaj videti in početi

  • Fjordi: križarjenje po Geirangerfjordu, Nærøyfjordu in Lysefjordu.
  • Železnice: vožnja z Bergensbanenom (Oslo–Bergen) in Flåmsko železnico.
  • Pohodništvo: Preikestolen, Trolltunga, Jotunheimen in Romsdalseggen.
  • Severni sij: izleti iz Tromsa od septembra do marca.
  • Polnočno sonce: poletni izleti na sever.
  • Mesta: Oslo, Bergen, Trondheim in Stavanger.

Kdaj obiskati

Podnebje je na jugu zmerno, na severu subarktično.

  • Pomlad (maj–junij): mile temperature in cvetenje; manj obiskovalcev.
  • Poletje (junij–avgust): najtoplejše, polnočno sonce na severu; vrhunec sezone in najvišje cene.
  • Jesen (september–november): zlata jesen in začetek sezone severnega sija; milejše cene.
  • Zima (december–marec): sneg, smučanje in severni sij; na severu zelo mrzlo.

Najboljši čas sta poletje za fjorde in pohode ter zima za severni sij in smučanje.

Kako priti

  • Z letalom: glavna letališča so Oslo (OSL), Bergen (BGO), Trondheim (TRD), Stavanger (SVG) in Tromsø (TOS); iz Ljubljane so poleti na voljo povezave, sicer z enim presedanjem.
  • Z avtomobilom: iz Slovenije prek Avstrije in Nemčije ter Danske do Švedske in naprej na Norveško; pot traja več dni.
  • S trajektom: trajektne povezave so med Dansko (Hirtshals) in Norveško (Kristiansand, Larvik) ter med Nemčijo in Norveško.
  • Z vlakom: povezave s Švedsko (Oslo) in z notranjostjo (Bergensbanen).

Prevoz po državi

  • Vlak: državne železnice Vy povezujejo večja mesta; Bergensbanen med Oslom in Bergnom je ena najlepših prog v Evropi. Za nižje cene kupite vozovnice vnaprej.
  • Avtobus: mreža je dobra, a vožnje so lahko drage in počasne.
  • Trajekt in trajekt za avtomobile: nujni za prečkanje fjordov; delujejo redno in so povezani s cestami.
  • Hurtigruten: obalna ladijska linija med Bergnom in Kirkenesom (danes tudi kot križarjenje).
  • Avtomobil: najbolj prilagodljiv za raziskovanje fjordov; ceste so kakovostne, a ovinkaste in ponekod plačljive (bomstasjoner).
  • Letalo: najhitrejše za velike razdalje, zlasti na sever.

Stroški potovanja

Norveška je ena najdražjih destinacij v Evropi. Cene so navedene v kronah (NOK), v oklepaju pa približek v evrih.

Postavka Poceni Srednji razred
Postelja v hostlu (na noč) 350–550 NOK (~30–48 €) 550–800 NOK (~48–70 €)
Soba v hotelu (na noč) 900–1.400 NOK (~78–122 €) 1.400–2.400 NOK (~122–209 €)
Kosilo v kavarni 150–250 NOK (~13–22 €) 250–400 NOK (~22–35 €)
Ulična hrana 100–180 NOK (~9–16 €) –
Kava 40–60 NOK (~3,5–5 €) 60–90 NOK (~5–8 €)
Pivo (0,5 l) v baru 90–130 NOK (~8–11 €) 130–180 NOK (~11–16 €)
Vlak Oslo–Bergen od 300 NOK (Minipris) 800–1.200 NOK (~70–105 €)
Vstopnina v muzej 100–180 NOK (~9–16 €) –

Dnevni proračun: varčen popotnik lahko shaja s približno 70–110 € na dan, popotnik srednjega razreda pa s približno 150–250 €. Prihranite lahko s kuhanjem, hostli in vnaprejšnjimi vozovnicami.

Denar in plačevanje

  • Valuta: norveška krona (NOK); Norveška ni v evroobmočju.
  • Kartice: Visa in Mastercard sta sprejeti skoraj povsod, tudi za majhne zneske; gotovina je redkejša.
  • Bankomati: pogosti, a manj uporabljeni; večina plačuje s kartico.
  • Napitnina: ni obvezna; v restavracijah je običajno zaokrožitev ali 5–10 %.

Internet, SIM in eSIM

  • Ponudniki: glavni operaterji so Telenor, Telia in Ice; pokritost s 4G/5G je odlična, tudi na severu.
  • Gostovanje: Norveška je v EGP, ne v EU; gostovanje Roam like at home velja v EU/EGP, zato preverite pogoje pri svojem operaterju.
  • Lokalna SIM ali eSIM: predplačniške kartice in eSIM so na voljo v mestih.
  • Wi-Fi: običajno brezplačen v hotelih in kavarnah.

Varnost

Norveška je za popotnike zelo varna država.

  • Narava: v gorah in na morju upoštevajte vremenske razmere; vreme se hitro spreminja.
  • Pohodništvo: načrtujte poti, obvestite nekoga o načrtu in imejte primerno opremo.
  • Promet: vožnja je po desni; pozimi so obvezne zimske gume, na gorskih cestah pa so možna zaprtja.
  • Živali: na Svalbardu so polarni medvedi; gibanje zunaj naselij je nevarno in zahteva previdnost.
  • Kriminal: nizek; običajna previdnost v mestih.

Vstopni pogoji

Slovenski državljani za vstop na Norveško ne potrebujejo vizuma. Norveška je v schengenskem območju, zato zadošča veljavna osebna izkaznica ali potni list; ker ni v EU, so na meji možne carinske kontrole.

  • Dokument mora biti veljaven ves čas bivanja.
  • Za vozilo imejte prometno dovoljenje in zavarovanje; preverite pravila za cestnine in trajekte.
  • Za hišne ljubljenčke veljajo zahteve EU; preverite pogoje.
  • Aktualne pogoje preverite na spletni strani MZEZ.

Zdravje

  • Zdravstvena oskrba: odlična. Za nujno pomoč pokličite 113.
  • EHIC: evropska kartica zdravstvenega zavarovanja velja v Norveški (EGP); priporočljivo je dodatno zavarovanje.
  • Voda: pitna voda iz pipe je povsod brezhibna.
  • Cepiva: preverite rutinska cepljenja; zaščita pred klopi je priporočljiva poleti.
  • Sever: pozimi upoštevajte mraz in temo; primerna oblačila so nujna.

Hrana in pijača

Norveška kuhinja temelji na ribah, mleku in koreninah.

  • Losos in postrv – sveža ali dimljena riba.
  • Brunost – rjavi sir iz karameliziranega mleka.
  • Fårikål – ovčetina z zeljem (nacionalna jed).
  • Kjøttkaker – mesne kroglice z omako.
  • Lutefisk – namočena in kuhana riba (tradicionalna zimska jed).
  • Sladice: vafli, skillingsboller in lefse.
  • Pijača: kava (zelo priljubljena), lokalno pivo in akevitt.

Lokalni običaji

  • Pozdrav: Hei ali Hallo; takk pomeni hvala.
  • Nedelja: večina trgovin je ob nedeljah zaprtih.
  • Napitnina: ni obvezna; zaokrožitev je običajna.
  • Narava: Norvežani veliko časa preživijo zunaj (friluftsliv); spoštujte naravo in ne puščajte smeti.
  • Alkohol: pijača je draga in prodaja je regulirana; vinoteke so državne (Vinmonopolet).
  • Točnost: Norvežani cenijo točnost in mirno vedenje.

Koristni podatki

Podatek Vrednost
Glavno mesto Oslo
Valuta norveška krona (NOK)
Uradni jezik norveščina
Časovni pas UTC+1 (pozimi), UTC+2 (poletni čas)
Elektrika 230 V, 50 Hz; vtiči tipa C in F (evropski vtič ustreza)
Klicna koda +47
Nujne številke 113 (reševalci), 112 (policija), 110 (gasilci)
Vožnja po desni strani
Mere metrični sistem
Prebivalstvo približno 5,5 milijona
Državna ureditev parlamentarna monarhija
Članstvo schengensko območje, EGP (ni EU)
Najvišji vrh Galdhøpiggen (2.469 m)
Najdaljša reka Glomma

Predlogi poti

3 dni – Oslo Dan 1: operna hiša, Vigelandov park in muzeji. Dan 2: muzej Vikingov in Munch. Dan 3: izlet v fjord Oslofjord.

5 dni – fjordi Dan 1–2: Bergen in Bryggen. Dan 3: Nærøyfjord in Flåm. Dan 4: Geirangerfjord. Dan 5: povratek z Bergensbanenom.

8 dni – jug in fjordi Dan 1–2: Oslo. Dan 3–4: Bergen in fjordi. Dan 5: Stavanger in Preikestolen. Dan 6–7: Geiranger. Dan 8: povratek.

12 dni – po vsej državi Dodajte dneve za Trondheim, Lofote, Tromsø in severni sij. Za severni sij izberite obdobje od septembra do marca, za fjorde pa junij–avgust.

Viri

Viri in licence fotografij, uporabljenih na straneh o Norveški, so zbrani na strani Norveška – viri fotografij.