Triglavski narodni park (TNP) je edini narodni park v Sloveniji in največje zavarovano območje v državi. Leži na severozahodu države v Julijskih Alpah in obsega približno 840 km². V njegovem središču se dviga Triglav (2.864 m), najvišji vrh Slovenije in nacionalni simbol. Park je bil v današnji obliki ustanovljen leta 1981, njegova zaščita pa sega v leto 1924, ko je bilo zavarovano območje Triglavskih jezer.

Iz središča parka se v vse smeri odpirajo doline, ki napajajo dva velika rečna sistema: Sočo proti Jadranu in Savo proti Črnemu morju. Znotraj parka so dolina Vrata, Trenta, Bohinj, planine, jezera in številni vrhovi. Park je priljubljen pri pohodnikih, alpinistih, kolesarjih in vseh, ki iščejo neokrnjeno alpsko naravo.

Obisk je primeren za izkušene gornike in za družine, ki ostajajo v dolinah; poti so označene, a višji cilji zahtevajo izkušnje in opremo.

• Triglav: najvišji vrh države in simbol Slovenije.
• Dolina Vrata: ena najlepših ledeniških dolin z mogočno severno steno Triglava.
• Triglavska jezera (Sedmera jezera): skupina gorskih jezer v visokogorju.
• Trenta in Soča: dolina ob smaragdni reki z bogato zgodovino.
• Bohinj: največje stalno jezero v državi, prav tako v parku.
• Planine in pastirski domovi: živa tradicija planšarstva in gorske kuhinje.

Triglav je najvišji vrh Slovenije in središče narodnega parka.
Foto: Javier Sanchez Portero / Wikimedia Commons / CC BY-SA 2.0

• Triglav – najvišji vrh države z značilno Aljaževo stolpico na vrhu; vzpon je zahteven in dolg.
• Dolina Vrata – dolina pod severno steno Triglava z izhodiščem v Mojstrani, slapom Peričnik in planino Aljažev dom.
• Trenta in izvir Soče – dolina pod Vršičem z izvirom Soče, botaničnim vrtom Alpinum Juliana in domom Trenta.
• Triglavska jezera – Sedmera jezera v visokogorju, dosegljiva le peš.
• Bohinjsko jezero in slap Savica – jezero v parku in eden najbolj znanih slapov.
• Krnsko jezero – največje gorsko jezero v državi, na južnem delu parka.
• Planina Zajamniki in drugi pastirski prostori – značilna gorska krajina.

• Pohodništvo po označenih poteh vseh zahtevnosti; najbolj obiskane so Vrata, Trenta in Bohinj.
• Vzpon na Triglav (za izkušene, z vodnikom ali v spremstvu) po eni od klasičnih poti.
• Kolesarjenje po dolinskim poteh in gorskih cestah.
• Obisk botaničnega vrta Alpinum Juliana in spoznavanje alpske flore.
• Obisk planin in pokušina domačih sirov ter gorske hrane.
• Fotografiranje narave in opazovanje gamsov, svizcev in kozorogov.
• Zimski obisk za turno smučanje in zimske sprehode.

Za obisk doline Vrata, Bleda in Bohinja zadoščata dva do tri dni. Za vzpon na Triglav je potreben dan ali dva s prilagajanjem na višino, za temeljit obisk parka pa teden ali več. Za prvi obisk so priporočljivi dolinski cilji, višje pa le z izkušnjami.

• Z avtomobilom: iz Ljubljane po avtocesti A2 proti Jesenicam ali Bledu; za avtocesto je potrebna e-vinjeta. Vstop v park je možen z več strani (Vrata, Trenta, Bohinj, Soča).
• Z vlakom: do Jesenic, Bleda ali Bohinjske Bistrice, naprej z avtobusom.
• Z avtobusom: sezonske povezave do izhodišč (Bohinj, Kranjska Gora, Bovec).
• Iz letališča: Letališče Jožeta Pučnika je približno uro in pol do dve uri stran, odvisno od izhodišča.

V parku se premikate peš ali s kolesom; za dostop do izhodišč so potrebne lokalne ceste, ki so v sezoni lahko zaprte ali omejene. Parkiranje je dovoljeno le na urejenih parkiriščih, pogosto je plačljivo. Za visokogorske ture so priporočljivi avtobus, žičnice (npr. Vogel) in planinske koče.

• Doline (Vrata, Trenta, Bohinj, Kranjska Gora): penzioni, kampi in hotelska ponudba.
• Planinske koče: osnovna nastanitev za pohodnike v visokogorju.
• Bovec in Kobarid: izhodišči za Sočo in zahodni del parka.
• Bled: dobra izhodiščna točka za širši obisk.

V kočah in planšarijah postrežejo ajdove žgance, štruklje, joto, sir in skuto; v dolinah so tudi gostilne z postrvjo in sezonskimi jedmi. Za sladico poskusite potico in krofe. Voda iz pipe je pitna, a v visokogorju je treba vodo prečistiti ali prinesti s seboj.

Soba v dolinskem penzionu 80–150 €, hostel 30–45 €, postelja v planinski koči 20–40 € (odvisno od članstva v planinski organizaciji), kosilo 11–18 €, pivo 3–4 €, vozovnica za žičnico Vogel približno 20 €. Cene so okvirne (2026).

Za pohodništvo je najboljši čas od junija do septembra, ko so višje poti večinoma kopne. Pozimi so gorski cilji za izkušene (turno smučanje, zimske ture). V doline je mogoče v vseh letnih časih; pozorni bodite na plazove in nenadne vremenske spremembe.

• V gore se ne odpravljajte brez zemljevida, primerne opreme in preverjene napovedi.
• Poleti se nevihte pogosto pojavijo popoldne; štartajte zgodaj.
• V parku so odlaganje odpadkov, trganje rastlin in odnašanje kamnov prepovedani.
• Psi morajo biti na povodcu; kolesarjenje izven dovoljenih poti ni dovoljeno.
• Droni so praviloma prepovedani; za snemanje preverite dovoljenja.
• V kočah rezervirajte ležišče v sezoni; kuhanje in bivanje izven urejenih mest nista dovoljena.

• Podcenjevanje zahtevnosti Triglava – vzpon zahteva izkušnje, opremo in dobro telesno pripravljenost.
• Odhod v gore brez napovedi in v poznem popoldnevu.
• Pričakovanje, da so visokogorske poti dostopne z avtomobilom.
• Neprimerna obutev in premalo vode.
• Vožnja z avtomobilom po gozdnih cestah izven dovoljenih poti.
• Puščanje smeti ali hranjenje divjih živali.

V bližini so Bled, Bohinj, Kranjska Gora in dolina Soče z Bovcem in Kobaridom. Za daljši izlet se odpravite v Ljubljano, Škocjanske jame ali na obalo.

1 dan Dolina Vrata: iz Mojstrane do Aljaževega doma in slapa Peričnik.

2 dni Dan 1 → Vrata. Dan 2 → Trenta z izvirom Soče in Vršič.

3 dni Dan 1 → Vrata. Dan 2 → Trenta in Soča. Dan 3 → Bohinj s slapom Savico ali vzpon na Vogel.

• Triglavski narodni park – uradna stran
• TNP – doživetja in obiskovalne točke
• UNESCO – dediščina v Sloveniji
• Wikivoyage – Triglav National Park

Več o državi in drugih destinacijah je na strani Slovenije.