Nizozemska

Nizozemska (nizozemsko Nederland) je država na severozahodu Evrope ob Severnem morju. Na jugu meji na Belgijo, na vzhodu na Nemčijo, na severu in zahodu pa jo obliva Severno morje. Je ustavna monarhija z dvanajstimi provincami; glavno mesto je Amsterdam, medtem ko so vlada, parlament in kraljevi dvor v Den Haagu. V državi živi približno 17,9 milijona prebivalcev, uradni jezik je nizozemščina (v provinci Friziji je uradna tudi frizijščina), valuta pa je evro. Nizozemska je bila ustanovna članica Evropske gospodarske skupnosti, danes je v Evropski uniji in schengenskem območju, evro pa je uvedla leta 2002, ko je nadomestil nizozemski gulden.

Nizozemska je ena najgosteje poseljenih držav na svetu in povečini zelo ravna. Približno četrtina ozemlja leži pod morsko gladino, zato država že stoletja živi z vodo in proti njej. Nasipi, poldri, črpališča in vetrnice so oblikovali pokrajino, ki jo obiskovalci danes občudujejo. Najnižja točka je v polderju Zuidplaspolder (približno 6,7 metra pod morsko gladino), najvišji vrh Vaalserberg v Limburgu pa meri le okoli 323 metrov. Med velike vodne projekte sodijo Afsluitdijk, dela ob nekdanjem Zuiderskem morju in deltni sistem Deltawerken, s katerim so po katastrofalnih poplavah leta 1953 zaščitili jugozahod države. Približno petino današnjega ozemlja so pridobili z morja, jezer in močvirij, med drugim celotno provinco Flevoland.

V 17. stoletju, v tako imenovani zlati dobi (Gouden Eeuw), je bila Nizozemska ena najmočnejših pomorskih in trgovskih sil na svetu. Bogastvo tega časa je zapustilo mestne palače, kanale in umetniške zbirke; slikarji, kot so Rembrandt, Vermeer in pozneje Van Gogh, so danes jedro najbolj obiskanih muzejev v državi. Država je znana tudi po strpnosti in naprednosti: prva na svetu je leta 2001 legalizirala istospolne poroke, že prej pa je tolerirala lažje droge in prostitucijo.

Nizozemska je majhna in izjemno dobro povezana, zato je primerna za kratka mestna potovanja ali za prvi stik z Evropo. Vlak, kolo in dobre ceste omogočajo, da v enem tednu združite kanale Amsterdama, svetovne muzeje, vetrnice, tulipane in sodobno arhitekturo Rotterdama. Angleščina je zelo razširjena, storitve so urejene, razdalje med mesti pa majhne. Država je prijazna tudi kolesarjem, družinam in popotnikom, ki si želijo mirnega, dobro organiziranega potovanja.

• Amsterdam in kanali: prestolnica z obročem kanalov iz 17. stoletja (Unescova dediščina), več kot tisoč mostovi, ozkimi hišami in živahnimi četrtmi, kot je Jordaan.
• Muzeji svetovnega slovesa: Amsterdam je dom Rijksmuseuma (Rembrandt, Vermeer) in Muzeja Van Gogha; v Den Haagu je Mauritshuis z Dekletom z bisernim uhanom.

Amsterdamski obroč kanalov iz 17. stoletja je na Unescovem seznamu svetovne dediščine.
Foto: Dietmar Rabich / Wikimedia Commons / CC BY-SA 4.0

• Vetrnice in vodno gospodarstvo: Giethoorn, Zaanse Schans pri Zaandamu in mreža vetrnic pri Kinderdijku so najbolj prepoznaven simbol države.
• Tulipani in cvetje: vsako pomlad cvetijo polja tulipanom podobnih čebulnic, najbolj znan pa je park Keukenhof pri Lissu.
• Sodobna arhitektura: Rotterdam je po bombardiranju v drugi svetovni vojni zrasel na novo; Erasmusbrug, Markthal in kockaste hiše veljajo za ikone sodobnega oblikovanja.
• Zgodovinska mesta: Utrecht, Haarlem, Leiden, Delft in Maastricht ohranjajo stare ulice, kanale, univerze in trge.

Zaanse Schans je muzej na prostem z delujočimi vetrnicami in lesenimi hišami.
Foto: DimiTalen / Wikimedia Commons / CC0

• Kolesarjenje: Nizozemska ima več koles kot prebivalcev in na desettisoče kilometrov kolesarskih poti; kolo je najboljši način za odkrivanje mest in pokrajine.
• Kulinarika: mladi sir Gouda in Edam, stroopwafel, sled (haring), ocvrti kibbeling, kroglice bitterballen in bogata tradicija kave.
• Dostopnost: letališče Schiphol je eno največjih v Evropi, z vlakom pa so glavna mesta dosegljiva v manj kot uri; angleščina je povsod razumljena.

Keukenhof je odprt le spomladi, približno od konca marca do sredine maja.
Foto: Arian Zwegers / Wikimedia Commons / CC BY 2.0

• Voda in preživetje: nacija, ki se je iz močvirja in morja borila za svojo zemljo, ponuja edinstveno zgodbo o inženirstvu, nasipih in mlinih na veter.

Amsterdam – prestolnica in kulturno srce države s kanali, Rijksmuseumom, Muzejem Van Gogha in živahnim nočnim življenjem; najbolj obiskana destinacija in izhodišče potovanja.

Rotterdam – drugo največje mesto in največje evropsko pristanišče, znano po sodobni arhitekturi (Erasmusbrug, Markthal, kockaste hiše) in živahni umetniški sceni.

Den Haag – politično središče države s sedežem vlade, kraljevega dvora, Mednarodnega sodišča in Mauritshuisa; obenem obmorsko mesto z letoviščem Scheveningen.

Utrecht – univerzitetno mesto s kanali z nizkim nabrežjem, gotskim stolpom Domtoren in Rietveldovo hišo; osrednje železniško vozlišče države.

Haarlem – mala, urejena prestolnica Severne Holandije s trgom Grote Markt, cerkvijo sv. Bava in izhodiščem za izlet v park Keukenhof.

Leiden – najstarejše univerzitetno mesto v državi z mirnimi kanali, mlini in muzeji; rojstni kraj slikarja Rembrandta.

Delft – slikovito mesto z modro-belino Delfts Blauw, cerkvijo Nieuwe Kerk in kraljevimi grobovi; pogosto obiskano kot dnevni izlet iz Den Haaga.

Maastricht – najstarejše mesto v državi na jugu Limburga, z rimsko dediščino, trgom Vrijthof in bolj južnjaškim, kulinaričnim vzdušjem.

Giethoorn – vasica brez cest na vzhodu države, znana po kanalih, brveh in čolnih; primerna za miren enodnevni izlet.

Keukenhof – največji cvetlični park v Evropi pri Lissu, odprt le spomladi; najbolj znano prizorišče tulipanov na svetu.

Nizozemska je razdeljena na dvanajst provinc, ki jih navadno združujejo v štiri večje regije.

Zahodna Nizozemska obsega province Severna Holandija, Južna Holandija, Utrecht in Flevoland. Tu so štiri največja mesta (Amsterdam, Rotterdam, Den Haag, Utrecht), ki skupaj tvorijo Randstad, najgosteje poseljeno in gospodarsko najmočnejše območje države. Tu so tudi obala s širokimi peščenimi plažami, cvetlična polja in vetrnice pri Kinderdijku.

Severna Nizozemska sestavljajo province Frizija, Groningen in Drenthe. To je najredkeje poseljen del države z jezeri, kanali in ohranjeno naravo; ob obali leži otočje Zahodnofrizijski otoki (največji je Texel), priljubljeno za kolesarjenje in opazovanje ptic.

Vzhodna Nizozemska obsega Gelderland in Overijssel. Tu je največji narodni park države Hoge Veluwe z muzejem Kröller-Müller, ob reki IJssel pa ležijo nekdanja hanzeatska mesta, kot so Zwolle, Deventer in Zutphen.

Južna Nizozemska sestavljajo Severni Brabant, Limburg in Zeeland. Ta del ima pretežno katoliško tradicijo, karneval in pivsko kulturo; Maastricht v Limburgu je najstarejše mesto države, Zeeland pa je znan po deltah, otokih in morski hrani.

• Mesta in arhitektura: kanali Amsterdama, sodobne stavbe Rotterdama, zgodovinsko jedro Utrechta, Haarlem in Leiden.
• Muzeji in umetnost: Rijksmuseum in Muzej Van Gogha v Amsterdamu, Mauritshuis v Den Haagu, muzeji v Leidenu in Delftu.

Mreža devetnajstih mlinov pri Kinderdijku je Unescova dediščina in simbol boja z vodo.
Foto: John Samuel / Wikimedia Commons / CC BY-SA 4.0

• Vetrnice in poldri: Kinderdijk, Zaanse Schans pri Zaandamu, mlin v Leidenu in pokrajina Beemster, ena najstarejših polderskih kultur (Unescova dediščina).
• Voda in inženirstvo: Deltawerken v Zeelandu, Afsluitdijk, vodni muzeji in vožnja s čolnom po kanalih Giethoorna.
• Kolesarjenje: ravne, označene poti po celotni državi; najlepše so ob obali, skozi poldre in med cvetličnimi polji.
• Plaže in obala: Scheveningen pri Den Haagu, Zandvoort pri Haarlemu in otok Texel na severu.
• Družine: park miniatur Madurodam v Den Haagu, živalski vrti, zabaviščni park Efteling in muzeji, prilagojeni otrokom.
• Nočno življenje: lokali ob kanalih Amsterdama in Rotterdama, pivnice z lokalnimi craft pivovarni in coffee shops.
• Kulinarika: obisk sira, tržnice, degustacije in ulična hrana; v Maastrichtu in na jugu je kuhinja bolj francosko usmerjena.
• Prazniki in dogodki: kraljev dan (Koningsdag) 27. aprila, karneval na jugu, sejem sira v Alkmaaru in cvetlične povorke spomladi.

Nizozemska ima zmerno morsko podnebje z milimi poletji in blagimi zimami. Dež je mogoč vse leto, zato je dežnik smiselno vzeti s seboj ne glede na letni čas.

• Pomlad (april–junij): najlepši čas za obisk. Cvetijo tulipani in drugo cvetje, Keukenhof je odprt, temperature pa so prijetne. Vreme je spremenljivo, lahko še zmrzne.
• Poletje (julij–avgust): toplo do vroče, dnevne temperature običajno med 20 in 25 °C, občasno tudi nad 30 °C. Vrhunec turistične sezone, predvsem v Amsterdamu.
• Jesen (september–oktober): mile temperature, manj gneče, pogostejše deževje in meglena jutra. Primerno za mestna potovanja in muzeje.
• Zima (december–februar): hladno in vlažno, temperature okoli 0–6 °C, sneg je redek in pogosto kratkotrajen. Mesta so okrašena, Amsterdam pa gosti novoletne dogodke.

Vrhunec sezone sta poletje in kraljev dan (27. aprila). Za tulipane je treba priti med koncem marca in sredino maja, saj je Keukenhof takrat odprt le nekaj tednov. Za mirnejši obisk sta najboljša pozna pomlad in zgodnja jesen; ob koncu aprila so zaradi praznika lahko cene nastanitev višje.

Z letalom: glavno mednarodno letališče je Amsterdam Schiphol (AMS), eno največjih v Evropi, z železniško postajo neposredno pod terminalsko halo. Manjši letališči sta Eindhoven (EIN) in Rotterdam The Hague (RTM), ki ju uporabljajo predvsem nizkocenovni prevozniki. Iz Ljubljane praviloma ni neposrednih letov; povezave potekajo z enim presedanjem (npr. prek Frankfurta, Münchna, Dunaja ali Pariza). Cenejše možnosti pogosto ponujajo leti z letališč v Benetkah, Trevisu, Zagrebu ali na Dunaju, zlasti proti Eindhovnu in Schipholu.

Z vlakom: mednarodni vlaki povezujejo Nizozemsko z Nemčijo, Belgijo in Francijo. Iz Ljubljane potovanje zahteva eno ali dve presedanji, najpogosteje prek Beljaka in Münchna ali prek Züricha; udobna je tudi nočna povezava, ki pripelje v Amsterdam zgodaj zjutraj. Vozovnice in vozni red preverite pri nizozemskih železnicah NS in na mednarodnih portalih.

Z avtomobilom: iz Slovenije pot vodi prek Avstrije in Nemčije (približno 1.100–1.300 kilometrov oziroma 11–13 ur vožnje). Nizozemske avtoceste so dobre, a v območju Randstada pogosto zelo obremenjene; v mestih je parkiranje drago, zato je priporočljivo vozilo pustiti na parkiriščih tipa P+R in v mesto nadaljevati z vlakom ali podzemno železnico.

Z avtobusom: mednarodni avtobusi (predvsem FlixBus) povezujejo Nizozemsko z mnogimi evropskimi mesti; vozlišči sta Amsterdam Sloterdijk in Schiphol. Vožnja je navadno cenejša, a precej daljša od vlaka.

• Vlak: hrbtenica potovanja po državi. Državne železnice NS povezujejo vsa večja mesta, pogosto na 10–30 minut; hitri vlaki Intercity Direct skrajšajo pot med Amsterdamom in Rotterdamom. Vozovnice so različno drage glede na čas nakupa, zato se za daljše relacije splača kupovati vnaprej.
• Plačevanje prevoza: v javnem prometu se uveljavlja brezstično plačevanje OVpay – prislonite bančno kartico ali telefon ob bralnik ob vstopu in izstopu. Kartica OV-chipkaart se postopoma umika, a je še v uporabi; pozabite izstopiti in sistem zaračuna višjo ceno.
• Tramvaj, metro in avtobus: v Amsterdamu jih upravlja GVB, v Rotterdamu RET, v Den Haagu HTM. Za krajše obiske so na voljo dnevne in večdnevne vozovnice.
• Kolo: najbolj priljubljeno in pogosto najhitrejše sredstvo v mestih. Kolesa si lahko izposodite na številnih mestih (približno 10–20 € na dan), priporočljivo pa je uporabljati kolesarske steze in upoštevati prometna pravila.
• Avtomobil: uporaben za obisk podeželja in manjših krajev, a v mestih odveč. V središčih so parkirišča draga, promet gost, hitrostne omejitve pa strogo nadzorovane.
• Trajekti: v Amsterdamu so trajekti čez reko IJ za potnike in kolesa brezplačni.
• Taksi in prevoz na klic: na voljo so Uber, Bolt in klasični taksiji; cene so višje kot pri javnem prevozu.

Nizozemska sodi med dražje evropske destinacije, predvsem zaradi nastanitve v Amsterdamu. Cene so navedene kot približek za leto 2026 in se lahko spreminjajo; pred potjo jih preverite.

Dnevni proračun: varčen popotnik lahko shaja s približno 70–100 € na dan, popotnik srednjega razreda pa s približno 140–220 €. Največji stroški so nastanitev, vstopnine in prevoz; hrana v supermarketih in kolesarjenje lahko stroške precej znižata.

• Valuta: evro (EUR, €). Nizozemska je v evroobmočju od leta 2002.
• Kartice: Nizozemska je ena najbolj brezgotovinskih držav v Evropi. Plačevanje z debetno ali kreditno kartico ter brezstično prek telefona je sprejeto skoraj povsod, ponekod gotovine sploh ne sprejemajo. Slovenske kartice praviloma delujejo brez težav.
• Gotovina: ni nujna, a nekaj evrov za majhne stojnice ali javna stranišča ne škodi.
• Bankomati: pogosti in zanesljivi; pri dvigu izberite znesek v evrih in zavrnite morebitno pretvorbo (DCC).
• Napitnina: ni obvezna; v restavracijah je običajno zaokrožiti navzgor ali dodati 5–10 %. Pri skupnih računih je pogosto uporabljena aplikacija Tikkie za delitev stroškov.
• Cene: v turističnih predelih in v Amsterdamu so precej višje kot v manjših mestih; vstopnine v muzeje so razmeroma visoke.

• Ponudniki: glavni mobilni operaterji so KPN, VodafoneZiggo in Odido. Pokritost s 4G in 5G je odlična po vsej državi, tudi na podeželju in ob obali.
• Gostovanje: Nizozemska je v EU, zato slovenski uporabniki uporabljajo evropsko gostovanje Roam like at home brez dodatnih stroškov.
• Lokalna SIM ali eSIM: predplačniške kartice in eSIM so na voljo pri operaterjih in v trgovinah; aktivirate jih lahko tudi pred odhodom.
• Wi-Fi: brezplačen je v večini hotelov, kavarn in na vlaku NS; na javnih mestih so pogoste odprte ali mestne mreže.
• Praktično: vlak NS ponuja brezplačen Wi-Fi, v muzejih in knjižnicah pa je interneta prav tako veliko.

Nizozemska velja za varno državo; slovensko ministrstvo za zunanje in evropske zadeve ji dodeljuje običajno previdnost (zeleno opozorilo). Kljub temu velja nekaj previdnostnih nasvetov.

• Kriminal: najpogostejše je žeparstvo v gneči, na javnem prevozu in ob turističnih točkah, predvsem v središču Amsterdama. Pazite na torbe, telefone in kolesa.
• Terorizem: stopnja nevarnosti je ocenjena kot zvišana (stopnja 4 od 5); priporočljiva je previdnost na obljudenih mestih in upoštevanje navodil lokalnih oblasti.
• Promet: kolesarji imajo prednost pred drugimi udeleženci, tramvaji pa pogosto prednost v prometu. Bodite pozorni na rdeče kolesarske steze in ne hodite po njih; v naseljih velja splošno pravilo prednosti z desne, razen kjer je označeno drugače.
• Voda in kanali: v Amsterdamu in drugih mestih kanali niso namenjeni kopanju; ograje so nizke, zato pazite, zlasti ponoči in ob uživanju alkohola.
• Droge: mehke droge so nadzorovane snovi; coffee shops lahko prodajajo le z dovoljenjem in kupcem, ki so rezidenti Nizozemske. Uživanje zunaj pooblaščenih obratov in prenašanje drog čez mejo sta kaznovana.
• Dokumenti: oseba, starejša od 14 let, mora imeti pri sebi veljavni identifikacijski dokument; na zahtevo policije ga je treba pokazati.
• Naravne razmere: dež in močan veter lahko vplivata na načrte; ob nevihtah in v zimskem času priporočamo spremljanje vremenske napovedi.

Slovenski državljani za vstop na Nizozemsko ne potrebujejo vizuma. Nizozemska je članica Evropske unije in schengenskega območja, zato lahko vstopajo z veljavno osebno izkaznico ali potnim listom. Vstop je mogoč brez mejnih kontrol, vendar so občasno možne začasne kontrole, zato imejte dokument pri sebi.

• Osebna izkaznica in potni list morata biti veljavna ves čas bivanja.
• Za predmete, ki jih prenašate čez mejo, veljajo običajna pravila EU za osebno rabo.
• Za potovanje s hišnim ljubljenčkom potrebujete veljaven potni list za žival, čip in potrdilo o cepljenju proti steklini.
• Pravila se lahko spremenijo; pred odhodom preverite aktualne pogoje na spletni strani MZEZ in pri nizozemskem predstavništvu.

• Zdravstvena oskrba: raven je odlična in dostopna po vsej državi. Za nujno pomoč pokličite 112.
• Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja (EHIC): omogoča dostop do javnega zdravstvenega sistema pod enakimi pogoji kot za lokalne zavarovance; kljub temu je priporočljivo skleniti potovalno zavarovanje.
• Cepiva: preverite rutinska cepljenja; posebnih cepljenj za Nizozemsko običajno ni potrebnih.
• Lekarne: dobro založene in pogoste; v večjih mestih so odprte tudi ob nedeljah, dežurne lekarne pa so objavljene na spletu.
• Kolo in varnost: pri kolesarjenju uporabljajte luči in pazite na tramvajske tire, ki so ob dežju spolzki.
• Zavarovanje: sklenite potovalno zavarovanje, ki krije zdravljenje, nezgode in morebitno evakuacijo.

Nizozemska kuhinja je preprosta in nasitna, z veliko krompirja, zelenjave, sira in rib. V večjih mestih je močna tudi mednarodna in nekdanja kolonialna kuhinja, predvsem indonezijska in surinamska.

• Stamppot – pire krompirja, pomešan z zelenjavo (npr. kislim zeljem ali korenčkom), pogosto postrežen s klobaso.
• Erwtensoep – gosta juha iz graha s prekajenim mesom, tipična zimska jed.
• Bitterballen – ocvrte kroglice iz ragu mesnega nadeva, obvezna priloga k pivu v pivnici.
• Haring (Hollandse Nieuwe) – surova sled z ribje tržnice, postrežena s čebulo in kislo kumarico.
• Kibbeling – ocvrti kosi ribe v testu, priljubljena ulična hrana.
• Stroopwafel – vaflji z nadevom iz karamelnega sirupa, najboljši topli z vročo kavo ali čajem.
• Poffertjes in pannenkoeken – majhni sladki ocvrtki oziroma tanke palačinke.
• Sir: mladi Gouda in Edam, zorjeni siri in kozji siri; najbolje jih spoznate na sejmu ali v sirarni.
• Sladice: appeltaart, speculaas, pepernoten in drop (sladki ali slani likvirjev izdelek).
• Pijača: nizozemska kava (pogosto z mlekom), čaj, jenever (brinjevec), lokalna craft piva in vina iz Limburga. Posebnost je karnemelk, kislo mleko.

V Maastrichtu in na jugu prevladuje bolj francosko usmerjena kuhinja, v obalnih krajih pa so v ospredju morski sadeži. Vegetarijancem in vegantom so mesta dobro prilagojena, saj je izbira rastlinske hrane velika.

• Pozdrav in neposrednost: Nizozemci so prijazni, a neposredni; odkritost ni žalitev. Vljudno je pozdraviti ob vstopu v trgovino ali lokal (Goedemorgen, Goedemiddag, Dank u wel).
• Kolo: kolesarska steza ni pločnik – po njej ne hodite in ne ustavljajte. Kolesarji imajo prednost, zvonec pa pomeni opozorilo, da se umaknite.
• Kava in coffee shop: „kava“ pomeni pijačo, „coffee shop“ pa obrat, kjer prodajajo konopljo; to nista ista stvar.
• Borrel: neformalno druženje ob pijači in prigrizkih, pogosto po službi; bitterballen so ob tem obvezni.
• Odprtost trgovin: velika mesta imajo trgovine odprte tudi ob nedeljah, manjši kraji pa so pogosto zaprti; v ponedeljek so nekateri muzeji zaprti.
• Računi: stroške prijatelji pogosto delijo (Tikkie); napitnina je zaokrožitev ali 5–10 %.
• Rojstni dan: na zabavi gostje čestitajo najprej slavljencu, nato vsem navzočim; običaj je sproščen.
• Okolje: ločevanje odpadkov in varčevanje z vodo sta povsod pričakovana; kolesarjenje namesto vožnje z avtomobilom je del vsakdanje kulture.

3 dni – Amsterdam Dan 1: središče mesta, trg Dam in obroč kanalov. Dan 2: Rijksmuseum in Muzej Van Gogha, popoldne Vondelpark. Dan 3: četrt Jordaan, hiša Anne Frank ali izlet v Haarlem.

7 dni – mesta v Randstadu Dan 1–3: Amsterdam. Dan 4: Haarlem in popoldne Keukenhof (spomladi). Dan 5: Utrecht. Dan 6: Den Haag z Mauritshuisom in Delft. Dan 7: Rotterdam z Erasmusbrugom in Markthalom.

10 dni – dodajmo jug in vzhod Dan 1–3: Amsterdam. Dan 4: Haarlem in Keukenhof. Dan 5: Leiden. Dan 6: Den Haag in Delft. Dan 7: Rotterdam. Dan 8–9: Maastricht z okolico. Dan 10: Giethoorn ali povratek.

14 dni – po vsej državi Dan 1–3: Amsterdam. Dan 4: Zaanse Schans in Haarlem. Dan 5: Keukenhof in Leiden. Dan 6: Den Haag. Dan 7: Delft in Rotterdam. Dan 8–9: Utrecht z izletom na Hoge Veluwe. Dan 10–11: Giethoorn in sever države. Dan 12–13: Maastricht in Limburg. Dan 14: povratek.

Za krajša potovanja je smiselno ostati v Randstadu, saj so razdalje med Amsterdamom, Den Haagom, Rotterdamom in Utrechtom majhne. Za daljša potovanja velja, da je bolje obiskati manj krajev in jim posvetiti več časa. Podrobnejše načrte najdete na posameznih straneh destinacij.

• Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve – Nizozemska (vstopni pogoji, varnost, zdravje; stanje 2026)
• Holland.com – uradni turistični portal
• NS – nizozemske železnice (vozni redi in vozovnice)
• Amsterdam Airport Schiphol
• Wikivoyage – Netherlands (praktične informacije, stanje 2026)
• UNESCO – dediščina na Nizozemskem

Viri in licence fotografij, uporabljenih na straneh o Nizozemski, so zbrani na strani Nizozemska – viri fotografij.