Transfăgărășan (cesta DN7C) je gorska cesta, ki prečka gorovje Făgăraș v Karpatih in povezuje Muntenijo na jugu s Transilvanijo na severu Romunije. Zgrajena je bila med letoma 1970 in 1974 v času Nicolaea Ceaușescuja kot strateška vojaška cesta; danes velja za eno najspektakularnejših gorskih cest v Evropi. Najvišja točka je pri jezeru Bâlea na 2.034 metrih, kjer je tudi 887 metrov dolg predor, ki povezuje obe strani gora.

Cesta je dolga približno 90 do 150 kilometrov (odvisno od štetja odsekov) in je prepredena s številnimi ovinki, predori in viadukti. Odprta je le poleti, običajno od konca junija do oktobra, odvisno od snega. Ob njej so jezero Bâlea, slapovi, jezero Vidraru in utrdba Poenari. Primerna je za vožnjo z avtomobilom ali motorjem ter za pohodništvo v gorah Făgăraș; za tiste, ki potrebujejo javni prevoz, ni najbolj primerna.

Cesta je znana po ostrih ovinkih in razgledih.
Foto: Țetcu Mircea Rareș at ro.wikipedia / Wikimedia Commons / CC BY-SA 2.5

• Razgledi: ena najlepših gorskih cest v Evropi s številnimi ovinki in pogledi na gore.
• Jezero Bâlea: ledeniško jezero na 2.034 metrih, obdano s strmimi vrhovi.

Bâlea je ledeniško jezero na najvišji točki ceste.
Foto: Ana Zecheru at ro.wikipedia / Wikimedia Commons / CC BY-SA 2.5

• Slap Bâlea: večstopenjski slap ob vznožju gore, dostopen tudi z žičnico.
• Jezero Vidraru in jez: veliko umetno jezero z impresivnim jezom.

Jez Vidraru je bil ob izgradnji med najvišjimi v Evropi.
Foto: Sergiu Tot / Wikimedia Commons / CC BY-SA 4.0

• Utrdba Poenari: pravi grad Vlada Tepeša, do katerega vodi približno 1.480 stopnic.

Do utrdbe Poenari vodi približno 1.480 stopnic.
Foto: L.Kenzel / Wikimedia Commons / CC BY-SA 3.0

• Curtea de Argeș: nekdanja prestolnica Vlaške s samostanom, kjer so pokopani romunski kralji.

• Jezero Bâlea (Bâlea Lac) – na vrhu prelaza; tu je parkirišče, hotel in izhodišče za pohodniške poti. Voda je ledeno hladna tudi poleti.
• Slap Bâlea (Bâlea Cascadă) – na južni strani gore; do jezera vodi žičnica, do slapa pa pešpot.
• Predor Bâlea – 887 metrov dolg predor skozi greben, dolgo edini prehod med obema stranema gora.
• Jezero Vidraru (Lacul Vidraru) – umetno jezero z jezom, ki je bilo ob izgradnji med najvišjimi v Evropi; ob njem je razgledna ploščad.
• Utrdba Poenari (Cetatea Poenari) – ruševine utrdbe na skali nad sotesko Argeșa, povezane z Vladom Tepešem. Dostop po strmih stopnicah.
• Slap Capra – manjši slap ob cesti.
• Curtea de Argeș – samostan iz 16. stoletja (kraljeva nekropola) in knežja cerkev sv. Nikolaja iz 14. stoletja.

• Vožnja po cesti z avtomobilom ali motorjem (najbolj priljubljena dejavnost).
• Pohodništvo od jezera Bâlea do okoliških vrhov (npr. Vanatoarea lui Buteanu, Negoiu).
• Obisk utrdbe Poenari in vzpon po stopnicah.
• Fotografiranje razgledov in slapov.
• Obisk samostana in knežje cerkve v Curtea de Argeș.
• Počitek ob jezeru Vidraru.

Za samo vožnjo od juga do severa potrebujete pol dneva do enega dneva z več postanki. Za Bâleo, Poenari in Curtea de Argeș načrtujte 1 do 2 dni. Za pohodništvo v gorah Făgăraș dodajte 1 do 2 dni.

• Z juga: iz Bukarešte do Curtea de Argeșa (približno 2 uri), nato po cesti DN7C proti severu.
• S severa: iz Sibiuja do Cârțișoare (približno 40 minut), nato po cesti proti jugu.
• Z avtomobilom ali motorjem: edini praktični način; javnega prevoza skoraj ni.
• Z letalom: najbližji letališči sta v Bukarešti in Sibiuu.

Po cesti se vozite z lastnim ali najetim avtomobilom oz. motorjem. Na vrhu ni bencinske črpalke, zato napolnite gorivo pred vzponom. Žičnica povezuje Bâleo Cascadă z jezerom Bâlea. Za pohodniške poti velja preveriti oznake in vreme.

• Curtea de Argeș: hoteli in penzioni na južni strani.
• Cârțișoara in okolica Sibiuja: nastanitve na severni strani.
• Hotel pri jezeru Bâlea: omejene zmogljivosti, a edinstvena lokacija.
• Sibiu in Pitești: za tiste, ki cesto obiščejo kot enodnevni izlet.

Ob cesti so gostilne in koče s preprosto gorsko hrano: ciorbă, žar jedi in mămăligă. Na vrhu je izbira omejena, zato vzemite hrano in vodo s seboj. Cene v gorskih lokalih so nekoliko višje; obrok je 8–15 €.

Vstopnina za utrdbo Poenari je približno 2–3 €, žičnica na Bâleo približno 5–8 €. Cesta je brez cestnine, potrebna pa je rovinieta za romunske ceste. Nastanitev je 30–70 €, obrok 8–15 €.

Cesta je odprta le poleti, običajno od konca junija do oktobra; natančen datum je odvisen od snega in ga preverite pri romunskih cestnih službah. Julij in avgust sta najbolj primerna, a tudi najbolj prometna; september je mirnejši. Pozimi je cesta zaprta, razen predora.

• Preverite, ali je cesta odprta, preden se odpravite (sneg lahko pade tudi zgodaj jeseni).
• Napolnite gorivo pred vzponom; na vrhu ni črpalke.
• Vozite previdno; ovinki so ostri, cesta ozka, promet gost.
• Vzemite topla oblačila; na 2.000 metrih je lahko tudi poleti hladno.
• Medvedi so prisotni; ne puščajte hrane v avtomobilu in se jim ne približujte.
• Ne ustavljajte se na nevarnih mestih zaradi fotografiranja.

• Prihod pozimi ali spomladi, ko je cesta zaprta.
• Načrtovanje vožnje brez goriva in hrane.
• Podcenjevanje časa zaradi zastojev in ostrih ovinkov.
• Sprehajanje izven poti v gorah brez opreme.

Curtea de Argeș s samostanom in knežjo cerkvijo je na južni strani. Sibiu je na severni strani in je priročno izhodišče za Transfăgărășan. Za daljše potovanje se odpravite v Brașov ali Bukarešto.

1 dan na Transfăgărășanu Zjutraj → vožnja iz Curtea de Argeșa proti severu. Dopoldne → utrdba Poenari in jezero Vidraru. Popoldne → vzpon na Bâleo in pohod do razgledne točke. Pozno popoldne → prečkanje predora in spust proti Sibiuu.

2 dni Dan 1 → Curtea de Argeș, Poenari in Vidraru. Dan 2 → Bâlea in pohodništvo.

• Romania Tourism – Transfăgărășan
• Wikivoyage – Curtea de Argeș in Transfăgărășan
• CNADNR – stanje cest (romunsko)