Španija (špansko España) je država na Iberskem polotoku na jugozahodu Evrope. Meji na Portugalsko na zahodu, na Francijo in majhno Andoro na severovzhodu, na jugu in vzhodu pa jo obdaja Sredozemsko morje, na severozahodu pa Atlantski ocean. Državi pripadajo še Balearski otoki v Sredozemlju, Kanarski otoki v Atlantiku ter mesti Ceuta in Melilla na severnoafriški obali. Glavno mesto je Madrid, prebivalcev je približno 48 milijonov, valuta je evro (EUR), uradni jezik pa je kastiljska španščina (castellano), ob njej pa so v posameznih pokrajinah souradni še katalonščina, baskovščina, galicijščina in aranščina (okcitanščina).

Španija je ustavna monarhija in ena najbolj raznolikih držav Evrope. Na severu so zelene, deževne atlantske pokrajine (Galicija, Asturija, Baskija) s fjordom podobnimi rias in visokimi valovi, v notranjosti se razprostirajo suhe visoke planote Kastilje z mesti, kot sta Toledo in Segovia, na vzhodu in jugu pa je sredozemska obala s peščenimi plažami, oljčnimi nasadi in belimi vasmi Andaluzije. Pireneji in Baskovske gore, Sierra Nevada in Picos de Europa ponujajo pohodništvo, Kanarski otoki pa vulkansko pokrajino in skoraj celoletno sonce.

Zgodovina je v Španiji zapisana v vsakem kamnu: od rimskih akvaduktov in gledališč prek mavrskih palač in mošej iz obdobja Al-Andalus (711–1492), ko je bil Granada in Córdoba med najbolj razvitimi mesti Evrope, do zlatih stoletij svetovnega imperija, ko je država nadzorovala kolonije na treh celinah. Po državljanski vojni (1936–1939) in Francovi diktaturi (do 1975) je Španija postala moderna demokracija; leta 1986 se je pridružila Evropski skupnosti, danes pa je članica EU, schengenskega območja in evroobmočja.

Država je znana po slikarjih (Velázquez, Goya, Picasso, Dalí, Miró), po arhitekturi Antonija Gaudíja, po Cervantesovem Don Kihotu, po flamenku in bikoborbah, po številnih festivalih in po kulinariki, ki se od pokrajine do pokrajine povsem spremeni. Primerna je tako za mestne izlete in ljubitelje umetnosti kot za družine na plaži, pohodnike, kolesarje, kulinarične popotnike in tiste, ki si želijo road tripa po raznoliki deželi.

• Mesta svetovnega slovesa: Madrid z muzeji Prado, Reina Sofía in Thyssen, Barcelona z Gaudíjevo arhitekturo in živahno Ramblo, Sevilla s katedralo in Alcázarjem ter Valencia s svojim Mestom znanosti in umetnosti.
• Izjemna dediščina: Alhambra v Granadi, Córdobova mošeja, staro mesto Toleda, romarska Santiago de Compostela in akvadukt v Segovii so le del Unescove dediščine države.

Mavrska palača Alhambra je najbolj obiskana znamenitost Andaluzije in Unescova dediščina.
Foto: Jebulon / Wikimedia Commons / CC0

• Otoki: Baleari (Mallorca, Menorca, Ibiza, Formentera) za plaže in kolesarjenje ter Kanari (Tenerife, Gran Canaria, Lanzarote, La Palma) za vulkansko naravo in zimsko sonce.
• Plaže: skalnata Costa Brava, peščena Costa del Sol in Costa Blanca, atlantske plaže pri Cádizu in San Sebastiánu ter tisoči kilometrov obale na otokih.
• Umetnost: muzeji v Madridu in Bilbau (Guggenheim), Gaudíjeva Sagrada Família, muzeji Picassa v Málagi in Barceloni, Dalíjevo gledališče-muzej v Figuerasu.
• Narava in pohodništvo: Pireneji, Picos de Europa, Sierra Nevada, narodni park Doñana, vulkan Teide na Tenerifu in zeleni sever Galicije.
• Kulinarika: tapas in pintxos, paella, jamón ibérico, olivno olje, siri, morska hrana, churros con chocolate ter vina Rioja, Ribera del Duero, cava in sherry.

Paella iz Valencie je ena najbolj prepoznavnih španskih jedi.
Foto: Jan Harenburg / Wikimedia Commons / CC BY-SA 4.0

• Festivali in nočno življenje: Semana Santa, Feria de Abril, Las Fallas v Valencii, San Fermín v Pamploni, karnevali in fiestas po vsej državi.
• Dobra prometna povezanost: hitri vlaki AVE povezujejo Madrid z večino večjih mest, mednarodna letališča pa so na obali in otokih številna.

Madrid – prestolnica v središču države z muzejskim trikotnikom (Prado, Reina Sofía, Thyssen-Bornemisza), kraljevo palačo in živahno sceno tapas barov; izhodišče za izlete v Toledo in Segovio.

Barcelona – glavno mesto Katalonije ob Sredozemlju z Gaudíjevimi mojstrovinami (Sagrada Família, Park Güell), gotsko četrtjo, tržnico La Boqueria in plažami; najbolj kozmopolitsko špansko mesto.

Sevilla – srce Andaluzije z največjo gotsko katedralo na svetu, Alcázarjem, četrtjo Santa Cruz in tradicijo flamenka; izhodišče za izlete po južni Španiji.

Granada – mesto pod snegom pokrite Sierra Nevade z mavrsko Alhambro, poletno palačo Generalife in vzdušjem četrti Albaicín; neizogibna postaja na jugu.

Bilbao – industrijsko mesto v Baskiji, ki se je prenovilo okoli Guggenheimovega muzeja; izhodišče za obisk baskovske obale in kulinarike.

San Sebastián – elegantno obmorsko mesto ob zalivu La Concha z eno najgostejših koncentracij zvezdic Michelin v Evropi in tradicijo pintxosov.

Toledo – nekdanje prestolno mesto na griču nad reko Tajo s katedralo, Alcázarjem in prepletanjem krščanske, mavrske in judovske dediščine; Unescova dediščina.

Santiago de Compostela – cilj romarske poti Camino de Santiago v zeleni Galiciji z veličastno baročno katedralo in starim jedrom.

Mallorca – največji Balearski otok s prestolnico Palma, katedralo La Seu, gorovjem Serra de Tramuntana in številnimi zalivi; primerna za plaže, kolesarjenje in pohodništvo.

Tenerife – največji Kanarski otok s stožcem vulkana Teide (3.715 m), črnimi plažami in milim podnebjem vse leto; izhodišče za otoški oddih.

Valencia – tretje največje mesto v državi, rojstni kraj paelle, z gotskim starim jedrom, tržnico Mercado Central in futurističnim Mestom znanosti in umetnosti.

Alicante – obmorsko mesto na Costa Blanci s trdnjavo Santa Bárbara, palmovim sprehajališčem Explanada de España in dobro izhodišče za obalo Costa Blanca.

Málaga – rojstni kraj Picassa na Costa del Sol z muzeji, pomolom Muelle Uno, trdnjavo Alcazaba in vse bolj živahno kulinarično sceno.

Murcia – manj turistično mesto na jugovzhodu z baročno katedralo, živahnimi trgi in bližnjo obalo Costa Cálida.

Španija je razdeljena na 17 avtonomnih pokrajin in dve avtonomni mesti (Ceuta in Melilla). Pokrajine imajo svoje parlamente in pogosto svoj jezik, kar državi daje izrazito raznolik značaj.

Madrid je pokrajina z istoimensko prestolnico v samem središču države; mesto je politično, prometno in kulturno vozlišče ter izhodišče hitrih vlakov v vse smeri.

Katalonija (Cataluña) na severovzhodu ob meji s Francijo je gospodarsko najmočnejša pokrajina s Barcelono, sredozemsko obalo Costa Brava in Pireneji.

Gaudíjeva Sagrada Família je simbol Katalonije in Unescova dediščina.
Foto: Ank Kumar / Wikimedia Commons / CC BY-SA 4.0

Andaluzija na jugu je najbolj „španska“ pokrajina s Sevillo, Granado, Málago, Murcio podobno toplino, belimi vasmi, flamenkom in oljčnimi nasadi.

Baskija (País Vasco) in Navarra na severu imata svoj jezik in močno kulinarično tradicijo; tu sta Bilbao in San Sebastián, obala pa je priljubljena pri deskarjih.

Galicija na skrajnem severozahodu je zelena, deževna in keltska dežela s Santiago de Compostelo, rias in najboljšo morsko hrano v državi.

Valencijska skupnost ob sredozemski obali je dom paelle, pomaranč in Valencie; obala Costa Blanca s Alicantejem je priljubljena za zimske počitnice.

Kastilja in León, Kastilja–La Mancha, Extremadura so obsežne notranje planote z gradovi, samostani in srednjeveškimi mesti, kot so Toledo, Segovia, Salamanca, Ávila in Cáceres.

Aragonija, La Rioja, Navarra in Asturija prehajajo od Pirenejev in vinorodnih dolin do zelene atlantske obale; La Rioja je sinonim za kakovostna rdeča vina.

Balearski otoki (Mallorca, Menorca, Ibiza, Formentera) so najbolj priljubljeni sredozemski arhipelag v državi; Kanarski otoki (Tenerife, Gran Canaria, Lanzarote, Fuerteventura, La Palma) ležijo daleč v Atlantiku ob afriški obali.

• Mesta in arhitektura: Madrid, Barcelona, Sevilla, Valencia, Bilbao, Toledo, Salamanca in Córdoba.
• Zgodovina in dediščina: Alhambra in Generalife, Córdobova mošeja, katedrala in Alcázar v Sevilli, romarska pot Camino de Santiago in rimski spomeniki v Méridi.

Palacio Real je uradna rezidenca španske kraljeve družine.
Foto: Carlos Delgado / Wikimedia Commons / CC BY-SA 3.0

• Umetnost: Prado in Reina Sofía v Madridu, Guggenheim v Bilbau, Gaudíjeva dela v Barceloni in muzeji v Málagi in Figuerasu.
• Plaže in morje: Costa Brava, Costa del Sol, Costa Blanca, Cádiz, Baskija ter otoki; na mnogih plažah velja sistem opozarjanja z zastavicami.
• Pohodništvo in narava: Pireneji, Picos de Europa, Sierra Nevada, Camino de Santiago, narodni park Doñana in vulkanski park Teide.
• Kolesarjenje in road trip: kolesarske poti po Mallorci in obali, panoramske ceste po Andaluziji, pot po belih vaseh (pueblos blancos).
• Kulinarika in vino: tapas turi, pintxos v San Sebastiánu, paella v Valencii, degustacije vin v La Rioji in Riberi del Duero.
• Nočno življenje in festivali: Semana Santa v Sevilli in Málagi, Las Fallas v Valencii, San Fermín v Pamploni in poletni festivali po vsej državi.
• Za družine: zabaviščni park PortAventura pri Barceloni, akvariji in tematski parki na obali, vodni parki ter mirne plaže na Mallorci in v Almeríi.

Španija ima več podnebnih pasov. Ob sredozemski obali in na otokih so poletja vroča in suha, zime mile; osrednja planota ima vroča poletja in hladne zime; severna atlantska obala pa je milejša, a precej bolj deževna. Na Kanarskih otokih je podnebje prijetno vse leto.

• Pomlad (marec–maj): zelo primerna za mesta in kulturo, cvetenje po Andaluziji; v notranjosti še sveže, ob morju že prijetno toplo. To je čas festivalov (Sevilla, Valencia).
• Poletje (junij–avgust): vroče, pogosto nad 35 °C, v notranjosti tudi nad 40 °C; najboljši čas za kopanje, a vrhunec sezone, višje cene in gneča na obali ter otokih.
• Jesen (september–november): najbolj uravnotežen čas za večino države – mile temperature, manj gneče, prijetno morje še v septembru in oktobru.
• Zima (december–februar): na jugu in ob obali milo (pogosto 15–20 °C), v notranjosti hladno, v gorah sneg in možnost smučanja (Sierra Nevada, Pireneji); na Kanarih prijetno toplo.

Vrhunec sezone sta julij–avgust na obali in otokih ter božično-novoletni čas v mestih. Za Madrid in notranjost sta najboljša pomlad in jesen, za Sevillo in Granado pomlad in pozna jesen (poleti je izjemno vroče), za Balearje junij in september. Priporočilo MZEZ: poleti spremljajte opozorila o vročini in gozdnih požarih; temperature lahko presežejo 40 °C.

Z letalom: iz Ljubljane (LJU) rednih neposrednih letov v Španijo večinoma ni – leti potekajo z enim presedanjem (Dunaj, München, Frankfurt, Zürich, Pariz). Veliko več neposrednih možnosti je z bližnjih letališč: Benetke (VCE), Treviso (TSF), Trst (TRS), Verona (VRN), Bergamo (BGY), Zagreb (ZAG) in Gradec (GRZ); z nizkoproračunskimi prevozniki (Ryanair, Vueling, Volotea, easyJet) se od tam sezonsko leti predvsem na obalo in otoke (Barcelona, Madrid, Málaga, Alicante, Valencia, Palma de Mallorca, Tenerife).

Z vlakom: neposredne povezave iz Slovenije v Španijo ni. Najpogostejša pot je z vlakom prek Italije in Francije (npr. Ljubljana–Benetke–Milano–Lyon–Barcelona), s prestopi in skupno več kot 20 urami vožnje; za daljše razdalje je letalo praktičnejše.

Z avtomobilom: iz Slovenije poteka vožnja čez Italijo in Francijo (avtoceste A4/A8/A9) ter vstop v Španijo pri La Jonqueri (Katalonija) ali pri Irunu (Baskija). Do Barcelone je približno 1.500 km, do Madrida okoli 2.000 km; v Franciji so avtoceste večinoma plačljive, v Španiji pa so mnoge avtovije (autovías) brez cestnine.

Z avtobusom: mednarodni avtobusi (FlixBus in drugi) povezujejo evropska mesta s Katalonijo in Madridom, a so vožnje dolge; vozni redi se spreminjajo, zato preverite pred potjo.

• Vlak (najboljši način za mesta): državni prevoznik Renfe upravlja hitre vlake AVE in regionalne linije; na nekaterih hitrih progah konkurirata Ouigo in Iryo s cenejšimi vozovnicami. Vozovnice so najcenejše ob zgodnjem nakupu. Madrid je središče omrežja: AVE pelje v Barcelono (približno 2,5–3 ure), Sevillo, Málago, Valencio in Alicante.
• Avtobus: mreža ALSA in drugih prevoznikov je gosta in pogosto cenejša od vlaka, še posebej za manjša mesta in obalo; primerna je tudi za povezave, ki jih vlak ne pokriva.
• Avtomobil: najbolj prilagodljiv za raziskovanje notranjosti, Andaluzije in podeželja. Vozi se po desni; omejitve so praviloma 120 km/h na avtocesti, 90–100 km/h na drugih cestah, 50 km/h v naseljih in 30 km/h na številnih enopasovnih ulicah. V Madridu in Barceloni veljajo območja z nizkimi emisijami (ZBE) – preverite, ali vaše vozilo sme vanje.
• Mestni prevoz: metro in avtobusi v Madridu, Barceloni, Valencii, Bilbau in Sevilli; vozovnice in turistične kartice kupite na avtomatih ali prek aplikacij.
• Taksi in prevoz na klic: Uber, Bolt in Cabify so na voljo v večjih mestih; uradni taksiji so običajno zanesljivi.
• Kolo: številna mesta imajo izposojo koles; Mallorca in Tenerife sta priljubljeni za cestno kolesarjenje.
• Trajekt: trajekti povezujejo celino z Baleari (Barcelona/Valencia–Palma) in Kanari (Cádiz–Kanarski otoki), pa tudi mesta ob obali.

Španija je v povprečju cenejša od sosednje Francije ali Italije, a cene močno nihajo glede na regijo in sezono. Cene so navedene kot okviren približek za leto 2026.

Dnevni proračun: varčen popotnik lahko shaja s približno 50–80 € na dan, popotnik srednjega razreda pa s približno 100–170 €. Največji stroški so nastanitev v vrhuncu sezone (obala, otoki), hitri vlaki in najem avtomobila. Mnogi državni muzeji imajo brezplačen vstop v poznih popoldanskih urah ali ob nedeljah – preverite pred obiskom.

• Valuta: evro (EUR, €). Španija je v evroobmočju od leta 2002.
• Kartice: Visa in Mastercard sta zelo razširjeni, tudi za manjše zneske; plačevanje s telefonom (brezstično) je običajno. V manjših barih in na podeželju imejte nekaj gotovine.
• Bankomati: pogosti, a pri dvigu vedno izberite znesek v evrih in zavrnite pretvorbo v vašo valuto (DCC), ki je neugodna.
• Napitnina: ni obvezna; v restavracijah je običajno zaokrožiti navzgor ali dodati 5–10 %, v barih pa le nekaj drobiža ali nič.
• Cene: v turističnih središčih in na obali so precej višje kot v notranjosti; menú del día je najcenejši način za kosilo.

• Ponudniki: glavni mobilni operaterji so Movistar, Vodafone, Orange in Yoigo/MásMóvil; pokritost s 4G/5G je odlična v mestih in ob obali, na redkeje poseljenih območjih notranjosti pa slabša.
• Gostovanje: Španija je v EU, zato slovenski uporabniki uporabljajo evropsko gostovanje Roam like at home brez dodatnih stroškov.
• Lokalna SIM ali eSIM: za daljše bivanje so na voljo predplačniške kartice in eSIM; aktivirate jih lahko tudi pred prihodom.
• Wi-Fi: brezplačen je v večini hotelov, kavarn in restavracij, pogosto tudi v knjižnicah in na javnih trgih; ponekod je treba vnesti geslo ali telefonsko številko.

Španija je za popotnike varna država; MZEZ ji dodeljuje običajno previdnost (zeleno opozorilo). Najpogostejše težave niso nasilni kriminal, temveč tatvine in goljufije.

• Žeparji: najpogostejši v gneči – v Madridu (Puerta del Sol, tržnica Rastro, okolica parka Retiro), v Barceloni (Rambla, gotska četrt, metro, letališče) in v Valencii. Torbe nosite spredaj, telefon pa imejte v notranjem žepu.
• Vlomi v avtomobile in goljufije na avtocestah: MZEZ opozarja na vlome v najete avtomobile in na prevare na avtocestah (predvsem AP-7), ko neznanci med vožnjo ustavijo vozilo pod pretvezo okvare. Dokumentov in vrednih predmetov ne puščajte v avtomobilu.
• Plaže in lokali: na plažah, v restavracijah in lokalih svojih stvari ne puščajte nenadzorovanih.
• Terorizem: MZEZ navaja veliko verjetnost terorističnih napadov; svetuje previdnost na obljudenih mestih in izogibanje demonstracijam.
• Vročina in požari: poleti so temperature zelo visoke, velika je nevarnost gozdnih požarov; spremljajte opozorila lokalnih oblasti in ne kurite na prostem.
• Morje: podvodni tokovi so lahko močni, zlasti ob otokih; upoštevajte zastavice – rdeča pomeni, da kopanje ni dovoljeno.
• Lokalni predpisi: ponekod (Madrid, Barcelona, Baleari) je pitje alkohola na ulici prepovedano in kaznovano; v nekaterih obalnih mestih je kazen tudi za hojo po ulici v kopalkah. Na zahtevo policije morate predložiti osebni dokument s fotografijo.

Slovenski državljani za vstop v Španijo ne potrebujejo vizuma. Španija je članica Evropske unije in schengenskega območja, zato lahko vstopajo z veljavno osebno izkaznico ali potnim listom. Vstop je mogoč brez mejnih kontrol, vendar so občasno možne začasne kontrole, zato imejte dokument pri sebi.

• Osebna izkaznica in potni list morata biti veljavna ves čas bivanja.
• Na zahtevo policije (tudi Guardia Civil ali lokalne policije) morate pokazati dokument s fotografijo; brez njega vas lahko zadržijo do ugotovitve identitete.
• Za potovanje s hišnim ljubljenčkom potrebujete veljaven potni list za žival, čip in potrdilo o cepljenju proti steklini.
• Za predmete, ki jih prenašate čez mejo, veljajo običajna pravila EU za osebno rabo; za večje količine in prepovedane predmete preverite veljavno zakonodajo.
• Pravila se lahko spremenijo; pred odhodom preverite aktualne pogoje na spletni strani MZEZ in pri španskem predstavništvu.

• Zdravstvena oskrba: raven je visoka. Za nujno pomoč pokličite 112. Bolnišnice in zdravniki sprejemajo tudi tujce, a stroške je treba praviloma poravnati in jih pozneje uveljavljati iz zavarovanja.
• Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja (EHIC): omogoča dostop do javnega zdravstvenega sistema pod enakimi pogoji kot za španske zavarovance; kljub temu sklenite potovalno zavarovanje, ki krije evakuacijo in bolnišnično oskrbo.
• Cepiva: preverite rutinska cepljenja; posebnih obveznih cepljenj za Španijo ni. Več o priporočilih je na spletni strani Zdravi na pot in nazaj.
• Vročina in sonce: poleti se izogibajte soncu med 12. in 17. uro, pijte dovolj vode, uporabljajte zaščito in bodite pozorni na znake pregrevanja (predvsem otroci in starejši).
• Hrana in voda: voda iz pipe je po zakonu pitna, a ima ponekod okus po kloru; ustekleničena voda je poceni. Pri morski hrani in ulični hrani bodite običajno previdni.
• Lekarne: dobro založene in pogoste; prepoznate jih po zelenem križu (farmacia), imajo tudi dežurne lekarne.

Španska kuhinja je regionalno zelo raznolika in temelji na svežih sestavinah, olivnem olju, morski hrani, mesu in zelenjavi. Obroki so pozni: kosilo med 14. in 15.30, večerja pa med 21. in 23. uro.

• Tapas in pintxos – majhne porcije, ki jih naročite k pijači; v Baskiji se imenujejo pintxos in so pogosto nabodeni na kruh.
• Paella – riževa jed iz Valencie; izvorna paella valenciana vsebuje piščanca in zajca, morska različica pa morske sadeže.
• Jamón ibérico – vrhunski pršut iz črnega prašiča, postrežen sam ali s sirom in kruhom.
• Tortilla española – krompirjeva omleta, pogosto z jajci in čebulo.
• Gazpacho in salmorejo – hladni paradižnikovi juhi, idealni v vročih dneh.
• Pulpo a la gallega – hobotnica iz Galicije; fabada in cocido pa sta izdatni enolončnici iz severa in središča.
• Churros con chocolate – ocvrti ocvirki v obliki palic, ki jih pomakate v gosto čokolado; značilen zajtrk ali pozni prigrizek.
• Sladice: churros, crema catalana, tarta de Santiago (mandljeva torta) in turrón (mandljev/nougat) ob božiču.
• Pijača: vino (Rioja, Ribera del Duero, albariño, sherry), cava (penina), sangría, tinto de verano (rdeče vino s solerom ali limonado), vermut, jabolčnik (sidra) v Asturiji in txakoli v Baskiji.

Vegetarijancem so na voljo jedi, kot so pisto, gazpacho, siri, tortilla in sezonska zelenjava; v večjih mestih je tudi veliko mednarodne in specializirane kuhinje.

• Pozdrav: ob vstopu v trgovino, bar ali restavracijo pozdravite z Hola, Buenos días ali Buenas; vljudnost veliko pomeni.
• Urnik dneva: v manjših mestih so trgovine med siesto (približno 14–17) zaprte, zvečer pa odprte pozno; muzeji so pogosto zaprti ob ponedeljkih, nekatere trgovine ob nedeljah.
• Prehranjevanje: kosilo in večerja sta pozna; v barih je običajno naročiti pijačo in dobiti majhno brezplačno tapa. Račun prosite z La cuenta, por favor.
• Napitnina: ni obvezna; zaokrožite navzgor, v restavracijah dodajte 5–10 %.
• Flamenko: flamenko izvira iz Andaluzije; pristne predstave (tablao) najdete v Sevilli, Granadi in Madridu.
• Bikoborbe: še vedno potekajo, a jih mnogi Španci zavračajo; preverite, ali se želite udeležiti in ali je za otroke primerno.
• Oblačenje: za cerkve in večerne restavracije je primerno nekoliko urejeno; po ulici v kopalkah hodite le na plaži.
• Osebni prostor in temperament: Španci so odprti in glasni; pogovor je živahen, objemi in poljubi na lica so običajni med prijatelji.
• Spoštovanje lokalnih pravil: ponekod je pitje alkohola na ulici prepovedano, nadzor nad hrupom in odpadki pa je strog – upoštevajte navodila.

3 dni – Madrid Dan 1: središče mesta (Puerta del Sol, Plaza Mayor, kraljeva palača). Dan 2: muzejski trikotnik (Prado, Reina Sofía, Thyssen). Dan 3: park Retiro in izlet v Toledo ali Segovio.

7 dni – Katalonija in Andaluzija z vlakom Dan 1–3: Barcelona (Sagrada Família, gotska četrt, Park Güell). Dan 4: hitri vlak v Madrid in muzeji. Dan 5–6: Sevilla in Granada z Alhambro. Dan 7: povratek ali obala Costa del Sol pri Málagi.

10 dni – mesta, Andaluzija in obala Dan 1–2: Madrid in Toledo. Dan 3–4: Barcelona. Dan 5–6: Sevilla in Granada. Dan 7–8: Málaga in Costa del Sol. Dan 9–10: Valencia in Alicante ali oddih na plaži.

14 dni – po vsej državi z otoki Dan 1–3: Madrid, Toledo. Dan 4–5: Barcelona. Dan 6–8: Sevilla, Granada, Málaga. Dan 9–10: Valencia in Alicante. Dan 11–12: Bilbao in San Sebastián. Dan 13–14: let na Mallorco ali Tenerife za oddih ob morju.

Za daljša potovanja velja, da se razdalje v Španiji hitro merijo v stotih kilometrih; zato je bolje obiskati manj krajev in jim posvetiti več časa. Hitri vlaki so najboljši za mesta, avtomobil pa za notranjost in podeželje. Podrobnejše načrte najdete na posameznih straneh destinacij.

• Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve – Španija (vstopni pogoji, varnost, zdravje; stanje 2026)
• Spain.info – uradni turistični portal (destinacije in praktične informacije)
• Wikivoyage – Spain (praktične informacije, stanje 2026)
• UNESCO – dediščina v Španiji
• Renfe (hitri vlaki AVE in vozni redi)
• Turespaña (uradna turistična organizacija)
• Planet vodičev – turistični vodiči po Španiji
• Bestseller – vodniki Lonely Planet za Španijo

Viri in licence fotografij, uporabljenih na straneh o Španiji, so zbrani na strani Španija – viri fotografij.