Francija (francosko France), uradno Francoska republika, je ena večjih in najbolj obiskanih držav v Evropi in svetu. Leži v zahodni Evropi ter meji na Belgijo in Luksemburg na severovzhodu, Nemčijo in Švico na vzhodu, Italijo in Monako na jugovzhodu ter na Španijo in Andoro na jugozahodu. Na zahodu in severu jo obliva Atlantski ocean, na jugu Sredozemsko morje. Država ima približno 68 milijonov prebivalcev, glavno mesto je Pariz, uradni jezik je francoščina, valuta pa evro. Francija je članica Evropske unije, schengenskega območja in zveze NATO.
Francija je izjemno raznolika. Na severu so obalne ravnice in kanalska obala, v središču rodovitne doline Loare in Burgundije, na vzhodu Alpe z najvišjo goro Evrope Mont Blancom, na jugu Provansa, Azurna obala in Pireneji, na zahodu pa Bretanja in akvitanska obala. Država je znana po zgodovinskih mestih, gradovih, muzejih, kulinariki in vinu, obenem pa ponuja smučanje, pohodništvo, obalo in podeželje. Zaradi velikosti in dobre prometne mreže je Francija primerna tako za kratke mestne izlete kot za daljša potovanja z avtomobilom ali vlakom.
Za slovenske popotnike je Francija dostopna z avtomobilom (približno 1.100 kilometrov do Pariza), z vlakom ali z letalom. Vstop je mogoč z osebno izkaznico, jezik pa je francoščina, zato se znanje vsaj osnovnih fraz zelo obrestuje. Za prvi obisk sta najpogostejši kombinaciji Pariz z dolino Loare ali Normandijo ter pot po jugu od Provanse do Azurne obale.
Eifflov stolp je simbol Pariza in Francije.
Foto: Diliff , edited by Fir0002 / Wikimedia Commons / CC BY 2.5
Chambord je največji grad v dolini Loare.
Foto: Carsten Steger / Wikimedia Commons / CC BY-SA 4.0
Mont Blanc je najvišja gora zahodne Evrope.
Foto: Tiia Monto / Wikimedia Commons / CC BY-SA 3.0
Francoska kuhinja je na Unescovem seznamu nesnovne dediščine.
Foto: Peachyeung316 / Wikimedia Commons / CC BY-SA 4.0
Pariz – glavno mesto z Eifflovim stolpom, Louvrom, Notredamsko katedralo in Montmartrom. Primerno za obiskovalce, ki jih zanimajo umetnost, zgodovina, kulinarika in mestno življenje.
Nice – središče Azurne obale s promenado Promenade des Anglais in izhodišče za Monako, Cannes in Antibes. Primerno za poletni oddih ob morju in za izlete v zaledje.
Lyon – mesto ob sotočju Rone in Saone, znano po bouchonih in kulinarični tradiciji ter kot Unescova dediščina. Primerno za ljubitelje hrane in mestne arhitekture.
Marseille – najstarejše mesto v Franciji z živahnim starim pristaniščem, baziliko Notre-Dame de la Garde in bližnjimi kalanki. Primerno za tiste, ki želijo pristno sredozemsko mesto.
Bordeaux – mesto ob Garoni, na Unescovem seznamu svetovne dediščine, središče najbolj znanih vinogradov na svetu.
Strasbourg – evropska prestolnica z gotsko katedralo in „božično prestolnico“ Evrope; izhodišče za alzaško vinsko pot in Colmar.
Provansa – pokrajina z Avignonom, Arlesom, sivkastimi polji in rimskimi spomeniki; primerna za počasno potovanje z avtomobilom.
Dolina Loare – dolina z več kot 300 gradovi, med njimi Chambord, Chenonceau in Amboise; idealna za kolesarjenje.
Normandija – pokrajina z Mont Saint-Michelom, obalami izkrcanja v Normandiji, Rouenom in Honfleurjem.
Mont Saint-Michel – samostan na otočku v zalivu, ena najbolj prepoznavnih znamenitosti Francije in Unescova dediščina.
Bretanja – obala z Saint-Malom, stoječimi kamni v Carnacu in keltsko dediščino; primerna za ljubitelje morja in zgodovine.
Francoske Alpe – gorski svet s Chamonixom, Mont Blancom, Annecyjem in številnimi smučarskimi središči.
Lurd – največje romarsko središče v Franciji z bazilikami in votlino Massabielle; primerno za romanje in mirnejši obisk Pirenejev.
Carcassonne – najbolje ohranjeno srednjeveško obzidano mesto v Evropi, Unescova dediščina.
Baskija – francoski del Baskije z Biarritzom, Bayonneom in Saint-Jean-de-Luzom; znana po surfanju in baskovski kulturi.
Burgundija – pokrajina med Dijonom in Beauneom, znana po vinih, samostanih in kanalih.
Sampanja – regija penine s Reimsom in Épernayem ter številnimi kletmi.
Korsika – sredozemski otok z gorami, zalivi in mesti Ajaccio, Bastia in Bonifacio.
Dordonja – pokrajina z jamami Lascaux, srednjeveškimi vasmi, kot je Sarlat-la-Canéda, in reko Dordogne.
Toulouse – „rožnato mesto“ na jugozahodu z opečno arhitekturo, vesoljskim muzejem Cité de l'espace in izhodiščem za Pireneje.
Sever in Pariz: Pariz z okolico, Normandija, Pikardija in obala Kanala; tu so Mont Saint-Michel, obale izkrcanja in pristanišča.
Vzhod: Sampanja, Alzacija, Lorena in Burgundija; meja z Nemčijo in Švico.
Središče: Dolina Loare z gradovi, Center-Val de Loire in Berry; vinske in kmetijske pokrajine.
Zahod: Bretanja, dolina Loare in Atlantska obala; keltska in pomorska dediščina.
Jugozahod: Bordeaux in Akvitanija, Dordonja, Baskija in Pireneji; vino, surfanje in pragozdovi.
Jugovzhod: Provansa, Azurna obala, Francoske Alpe in dolina Rone; sredozemsko podnebje in gore.
Korzika: otok s posebno identiteto, gorami in zalivi; trajekti in letala z juga Francije.
Mont Saint-Michel je samostan na otočku v zalivu.
Foto: Lynx1211 / Wikimedia Commons / CC BY-SA 4.0
Francija ima več podnebnih območij, zato je treba termin prilagoditi regiji.
Vrhunec sezone je julij–avgust, zato rezervirajte nastanitev in vlake zgodaj. Izogibajte se prometnim „črnim sobotam“ (samedi noir) ob začetku in koncu počitnic. V gorah sezona traja pozimi (smučanje) in poleti (pohodništvo).
Z avtomobilom: iz Slovenije prek Avstrije ali Italije; do Pariza približno 1.100 kilometrov, do Alzacije ali Provanse manj. Avtoceste so večinoma plačljive.
Z letalom: največje vozlišče je Pariz (letališči Charles de Gaulle in Orly), mednarodna letališča pa so tudi v Nici, Lyonu, Marseillu, Bordeauxu, Toulouseu in Strasbourgu. Iz Ljubljane ni neposrednih letov v Pariz vse leto; leti se z enim presedanjem ali z bližnjih letališč (Benetke, Zagreb, Dunaj, Milano).
Z vlakom: hitri vlaki TGV in mednarodne povezave (npr. prek Švice ali Nemčije) vodijo v Pariz, Lyon, Marseille in druga mesta. Nočni vlaki povezujejo Pariz z jugom.
Z avtobusom: mednarodni avtobusi (FlixBus, BlaBlaCar Bus) povezujejo Francijo z drugimi evropskimi mesti, pogosto ceneje od vlaka.
Francija je dražja od večine vzhodnoevropskih držav, a cene se med regijami razlikujejo; Pariz in Azurna obala sta dražja od podeželja. Spodnje vrednosti so okvirne.
| Postavka | Poceni | Srednji razred |
|---|---|---|
| Postelja v hostlu (na noč) | 25–40 € | 40–60 € |
| Soba v hotelu (na noč) | 70–110 € | 120–200 € |
| Ulična hrana (bageta, krepa) | 5–9 € | 9–14 € |
| Kosilo v restavraciji (meni) | 14–20 € | 25–45 € |
| Kava v kavarni | 2–3 € | 3–5 € |
| Metro vozovnica (Pariz) | 2,15 € | – |
| TGV (Pariz–Lyon, 2. razred) | 35–70 € | 70–120 € |
| Vstopnina v muzej ali grad | 9–18 € | 18–30 € |
| Najem avtomobila (na dan) | 35–55 € | 60–100 € |
Dnevni proračun: varčen popotnik lahko shaja s približno 70–100 € na dan (brez dolgih prevozov), popotnik srednjega razreda pa s približno 140–220 €. Vstopnine v velike muzeje in gradove so med večjimi stroški.
Francija je na splošno varna država, a slovensko ministrstvo za zunanje in evropske zadeve svetuje dodatno previdnost. V veljavi je protiteroristični načrt Vigipirate, kar pomeni povečano prisotnost policije in vojske na turističnih točkah, v metrou in na letališčih.
Državljani Slovenije za vstop v Francijo ne potrebujejo vizuma. Francija je članica EU in schengenskega območja, zato je vstop mogoč z veljavnim potnim listom ali osebno izkaznico.
Priporočljivo je imeti evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja (EHIC), ki omogoča dostop do javnega zdravstvenega sistema (povračilo približno 70 % stroškov). Priporočljivo je tudi dodatno potovalno zavarovanje. Pravila se lahko spremenijo; pred odhodom preverite aktualne pogoje na spletni strani MZEZ.
Francoska kuhinja je del Unescove nesnovne kulturne dediščine in ena najvplivnejših na svetu.
Nasveti: jejte tam, kjer jedo domačini; meni z več hodi (menu ali formule) je pogosto ugodnejši od posameznih jedi. Kruh in voda iz pipe sta ob obroku običajno brezplačna. Zelenjavne in brezglutenske možnosti so v mestih dobro označene.
| Podatek | Vrednost |
|---|---|
| Glavno mesto | Pariz |
| Valuta | evro (€) |
| Uradni jezik | francoščina (angleščina je pogosta v turizmu, a ne povsod) |
| Časovni pas | UTC+1, poleti UTC+2 |
| Elektrika | 230 V, 50 Hz; vtiči tipa C in E (evropski vtič ustreza) |
| Klicna koda | +33 |
| Nujne številke | 112 (splošna), 15 (medicinska), 17 (policija), 18 (gasilci) |
| Vožnja | po desni strani |
| Mere | metrični sistem |
| Prebivalstvo | približno 68 milijonov |
| Članstvo | EU, NATO, schengensko območje |
| Območje | zahodna Evropa |
3 dni – Pariz Dan 1: Pariz (Eifflov stolp, Trocadéro, sprehod ob Seni). Dan 2: Louvre, Notre-Dame in Latinska četrt. Dan 3: Montmartre, Centre Pompidou in Versailles.
7 dni – Pariz in dolina Loare Dan 1–3: Pariz. Dan 4–5: Dolina Loare (Chambord, Chenonceau, Amboise). Dan 6–7: Normandija ali Sampanja (Reims).
10 dni – jug Francije Dan 1–2: Pariz. Dan 3: TGV v Lyon. Dan 4–5: Provansa (Avignon, Arles). Dan 6–7: Marseille in kalanki. Dan 8–10: Nice in Azurna obala (Monako, Cannes, Antibes).
14 dni – Francija z avtomobilom Dan 1–3: Pariz. Dan 4–5: Dolina Loare in Bretanja (Saint-Malo). Dan 6: Mont Saint-Michel. Dan 7–8: Bordeaux in Dordonja. Dan 9: Baskija. Dan 10–11: Toulouse in Carcassonne. Dan 12–14: Provansa in Nice.
Za daljša potovanja je smiselno kombinirati mesto, podeželje in eno gorsko ali obmorsko regijo ter med regijami uporabiti TGV. Podrobnejše načrte najdete na posameznih straneh destinacij.
Viri in licence fotografij, uporabljenih na straneh o Franciji, so zbrani na strani Francija – viri fotografij.